Sprva samo malenkosti po trgovinah, potem pa se je izurila za krajo iz žepov suknjičev in podobno. Večkrat je denarnico potem pustila na takšnem kraju, da jo je lahko našel le lastnik in menil, da jo je tam izgubil. Žensk se ni lotevala pogosto. Kraja torbic je bila zanjo preveč napadalno dejanje in ni zahtevalo kaj prida spretnosti. Kraja ji je pomenila zabavo, vse dokler ni spoznala njega.

Poslovnež od glave do pet, lepo oblečen in ponosen nas,e kot je lahko le bil. Nekoč se je z njim povsem slučajno zapletla v pogovor, saj ga je redno videvala v lokalu, kamor je hodila na kavo. Bil ji je všeč, po drugi strani pa izziv za njene spretne prstke. Njegova denarnica se je ob pravi priliki seveda prilepila nanje, a tistega pravega ugodja ob tem ni občutila. Preverila je vsebino in se zalotila, da mrzlično išče njegove podatke. Še isti večer je stala pred njegovo hišo in tuhtala, ali naj denarnico pusti pri avtomobilu, da jo bo našel.

Pozvonila je in šele takrat občutila naval adrenalina, ki ga je pogrešila pri kraji. Odprl ji je on … tako zelo drugačen. Mokri lasje, zgoraj brez in ogrnjen v veliko belo brisačo. Njegovo lepo grajeno telo jo je takoj prevzelo in pod trebuhom je začutila tisto znano ščemenje. Iztegnila je roko, v kateri je stiskala denarnico. "Tole ti je padlo iz žepa v lokalu." Za hip se je zamislil, se nasmehnil in odvrnil: "In si čakala vse do večera? Zakaj pa me nisi poklicala," je namignil na kup vizitk z njegovo številko. Skomignila je z rameni. "Ne vem, morda sem te pa želela videti?" "Vstopi," je dejal in se ji nasmehnil.

Kaj dosti več se ni oblačil. Ogrnil se je v kopalni plašč in ji ponudil pijačo po izboru. Police so se kar šibile pod alkoholom. Sedel je nasproti nje, prekrižal noge in jo opazoval. Njene samozavestne oči mu niso dale miru in spraševal se je, ali je to tista priložnost, ki jo morda dobiš le enkrat v življenju. Ni želel čakati na odgovor. Vstal je in dopustil, da se mu je slabo zavezan trak okoli pasu, razvezal. Plašč se je razprl in njegova moškost je bila zdaj na dosegu njenih rok. Pričakoval je, da bo pogledala stran, pa ni. Povsem nepremično je gledala v njegovo mednožje in prisegel bi, da se ji je za hipec dvignila ustnica. Je bil to nasmeh, poželenje, kaj drugega?

Potem ga je pogledala v oči. Izgubljal se je v globoki modrini in z rahlim presenečenjem pospremil njeno roko na svojem stegnu. Kaj hitro se je znašla povsem zgoraj in njeni prsti so se prav počasi oklenili korenjaka, ki se je zaspano prebujal. Še vedno je držal kozarček v roki in le opazoval, kako se njena usta bližajo vrhu čedalje večjega tiča. Njene ustnice so se razprle in s celim korenjakom je pristal v njih. Vročina, ki ga je objela, mu je jemala sapo. Pošteno je potegnil iz kozarca, ga odložil na mizo in si povsem slekel kopalni plašč. Njegovo napeto telo se je svetilo pod lučjo, ki je sijala na najbolj pohoten prizor v njegovem življenju. Dobesedno neznanka mu je cuzala tiča in povsem nepomembno se mu je zdelo, ali mu je denarnico ukradla ali pa jo našla. Če bo treba, ji bo na koncu še plačal, čeprav je dvomil, da je tiste vrste ženska.

Ljubkovala je njegov čvrst ud po celotnem obsegu in ga gledala navzgor. Prijel jo je za rame, jo potisnil na hrbet in ji pričel slačiti hlače. Presenetila ga je z elegantnim perilom, kakršnega ji sicer ne bi prisodil. Pod spodnjicami se je nahajala brezhibno urejena lepotička in kar najhitreje si je želel svojega potrebnega junaka potopiti vanjo. Prijel jo je za noge, tik pod koleni, jih potisnil v zrak in jih močno razkrečil. Njena rožnata češpljica se je, natopljena v soku, zalesketala pod lučjo, on pa je krenil nadnjo, kot bi lovil zadnji vlak. Bil ji je všeč. Neučakan, malce grob in z jasnim ciljem. Tisti večer je prvič pomislila na to, da ne bi več kradla, toda nagon je bil premočan. Ne more se mu upreti.