Po nekaj preplavanih dolžinah sem se z rokama prijela za rob, se obrnila s hrbtom proti steni in se prepustila božanju mehurčkov, ki so prihajali iz odprtine za menoj. Lase sem si popravila nazaj, glavo naslonila na rob in se prepustila sanjarjenju. Vse preveč misli me je begalo, da bi lahko sklenila kakšno dobro odločitev. Vseeno pa je bil občutek miru in vode okoli mene božanski.

Takrat pa je na drugi strani bazena pljusknilo. Leno sem razprla veke in v poltemi poskušala najti razlog za to. Očitno se mi je v bazenu nekdo pridružil, a se z njim nisem imela namena obremenjevati. Vse dokler nisem tik pred seboj zagledala temne sence, ki se mi je vse bolj bližala. Kmalu je iz vode pokukal njegov obraz in takoj sem ga prepoznala. Bil je tisti postavni natakar, za katerega sem menila, da flirta z menoj vsakič, ko se srečava.

"Pozdravljena. Izkoriščam zveze in poznanstva," je dejal in se prijel za rob bazena tik ob meni.

"Lepo," sem odvrnila.

Nisem vedela, ali naj mu dam vedeti, da počivam in mi ni do družbe, ali pa naj sledim srcu, ki je vztrepetalo in utripalo precej drugače, odkar je priplaval k meni. Že ves teden sem bila v hotelu, se udeleževala konferenc in odštevala dneve do vrnitve domov. Tokrat pa se je v vsem tem dolgčasu pojavila iskrica upanja, da bi lahko na tem potovanju doživela še kaj več. Že v prvem trenutku mi je dal vedeti, da tam ni zaradi plavanja.

"Andreas," je dejal in mi pomolil roko.

Nekaj mi ni dalo, da bi mu povedala pravo ime, zato sem se predstavila kot Rebeka. Ime mu je bilo všeč in kmalu sem ga imela pred nosom. Kar naravnost me je vprašal, ali se mu samo zdi, da se rada vidiva.

"Verjetno ne boš več dolgo tu in priložnost izgubljena …"

"Ne vrne se nobena," sem dokončala njegov stavek in se mu z rokama naslonila na ramena.

Nenadoma sva se znašla sredi vročega poljuba in svojih pokvarjenih misli enostavno nisem mogla več brzdati. Z nogama sem mu zaplavala okoli pasu, ga potegnila mednje in se prepričala o velikosti njegovega premoženja, ki je trčilo ob moje mednožje. Če bi se stopnja pohote odrazila v temperaturi, bi voda v bazenu zagotovo zavrela. Njegove roke so končale na moji zadnjici, prsti moje desnice pa v njegovih kopalkah.

"Moj Bog, kakšen ulov!"

Izvlekla sem korenjaka iz njih in se z njim začela božati po vzburjeni muci. Nekako mu je uspelo umakniti moje kopalke in tako sem prišla do njega s svojo češpljico. Za hip mi je zmanjkalo opore za hrbtom in sem se do ust potopila v vodo, da sem občutila klor v svojih nosnicah.

Obrnila sem se naokoli, se z rokami naslonila na rob bazena in se prepustila njegovim posesivnim objemom in korenjaku, ki je prodiral kot za šalo. Ustnice so se mi močno razprle, a iz grla ni bilo nikakršnega glasu, pa tudi sape nisem mogla zajeti. Vse dokler se ni nekoliko umaknil od mene in znova pritisnil svoje telo ob moje. Z nogama je iskal oporo na majhni stopnički, jaz pa sem se s koleni odrivala od stene. Voda je močno pljuskala med nama, prihajal je globoko vame, se z eno roko držal za rob, z drugo pa za moj bok. Bilo je zelo nerodno, a vseeno vredno truda.

"Ampak …," sem prekinila nenadno tišino, ko sva končala, "ali ne bi raje šla v mojo sobo?"

Njegov nasmeh je povedal vse.

"Seveda! Doma me tako ne bo nihče pogrešal."