Rupel je Ecu čestital za naziv častnega doktorja, pa tudi za njegovo bogato literarno delo, ki je prevedeno tudi v slovenščino.
Rupel in Eco sta se pogovarjala predvsem o medkulturnem dialogu, ki je ena izmed prioritet predsedovanja Slovenije EU in tudi tema, ki jo Eco dobro pozna. Prav zato je Rupel gostu napovedal vabilo na eno izmed pobud, ki jih Slovenija pripravlja v okviru leta medkulturnega dialoga, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.
Na slavnostni seji senata Univerze v Ljubljani so podelili častne doktorate. Enega od njih je prejel tudi italijanski pisatelj in znanstvenik Umberto Eco , ki je povedal, da je ponosen in hvaležen za podeljeno priznanje. Dodal je, da je ob tej priložnosti pripravljen povedati "vse" , z izjemo svojega mnenja o nekdanjem italijanskem premierju Silviu Berlusconiju ter o "svojem " filmu Ime rože.
Eco je tako spregovoril o migracijah, ki bodo po njegovem mnenju v evropski prostor prinesle številne težave. Hkrati je opozoril na pomembnost zgodovine, iz katere bi se morali učiti. Pri tem je izpostavil ameriškega predsednika Georgea Busha , ki naj bi delal številne napake prav zaradi nepoznavanja zgodovine. Eco je dodal, da je sam v svojih delih, kjer je sicer uporabljal fikcijo, veliko inspiracij dobil ravno iz zgodovinsko resničnih virov.
Eco verjame v Evropsko unijo
|
Cankarjev dom je bil za ljubitelje Eca premajhen. © Saša Despot/Žurnal24 |
Častni naziv je Eco prejel na podlagi predloga ljubljanske Filozofske fakultete, ki je slovitega romanopisca ocenila kot pisatelja, znanstvenika in humanističnega intelektualca svetovnega formata, ki je s svojim delom obogatil svetovno literarno kulturo in humanistične vede in je intenzivno navzoč tudi v slovenskem literarnem in znanstvenem prostoru.
Eco je tudi sicer cenjen kot eden od najpomembnejših živečih italijanskih pisateljev in eden izmed največjih romanopiscev v svetovnem merilu. Študiral je v Torinu, kjer je danes tudi profesor. Svojo pot je začel kot kulturni urednik na RAI. Pisal je tudi strokovna, esejistična in literarna dela. V 60. in 70. letih je razvijal ideje o odprtem besedilu in semiotiki, ki je postala od ena osrednjih znanstvenih ved.