Zakaj se je vrnila folk glasba?

Čudno, ne? Smešno, pravzaprav. Ko smo bili otroci, smo bili večinoma v hard-
core in metal bendih, nato pa smo se kar naenkrat odločili, da bi raje igrali bolj akustično glasbo. Vsi smo se morali med sabo miriti in spodbujati, da bi igrali tišje in nežneje (smeh). Uspelo nam je ubrati nekakšno srednjo pot – očitno smo za ljudi folk bend, kar nas je presenetilo, saj se sami nikoli nismo predalčkali v ta žanr.

Vam je pa te dni to očitno prišlo zelo prav, saj je folk glasba spet izjemno priljubljena ...

Vsekakor. Obuditev folk glasbe v zadnjih nekaj letih je najbrž tudi odziv na umetno ustvarjeno pop glasbo v slogu X Factorja, ki jo forsirajo na radijskih in televizijskih postajah. Ljudje začenjajo prepoznavati, da je to zlagano in nepristno.

Primerjajo vas z Mumford & Sons. Vas to moti ali vam laska?

Na začetku smo bili zaradi tega zelo besni! Naš bobnar, ki je res odličen, je bil še posebno užaljen, saj Mumfordi sploh nimajo bobnarja (smeh).

Toda te primerjave so vedno del vzpenjanja novih bendov.

Seveda in hvaležni smo Mumfordom, da so skupinam, kot smo mi, odprli vrata.

Če mainstream radijske postaje folk ignorirajo, po katerih kanalih je potem pricurljal v javnost? Po spletu?

Ja, splet je ponudil nove možnosti, saj ljudem ni več treba poslušati, karkoli jim servirajo radijske postaje pod pritiskom velikih založb, in lahko glasbo iščejo sami – velikokrat jo tudi najdejo, prav takšno, kakršna jim je všeč. To je prava alternativa.

Igrali ste na zagrebškem INmusic festivalu, ste bili tudi že v Sloveniji?

Ja, iz Milana smo prileteli v Ljubljano in prespali nekje zunaj mesta; ne spomnimo se imena kraja ... Zelo radi bi igrali tudi pri vas. Ravno prejšnji dan je neki agent prišel mimo nas in rekel: “Ne hodite na Hrvaško, pojdite raje v Slovenijo, tam imajo boljše festivale.” Haha. Tako da – morda kmalu!