Oba modela imata celično telo prevlečeno z gumo, opremljena sta s senzorji, ki ob trčenju beležijo številne podatke. Proizvodnja ene take lutke stane tudi več kot 100.000 evrov. Od vsega, kar že vemo o njih, je ostalo še veliko neznanega. So zelo pomemben člen verige pojmovanja varnost v prometu. Celično-gumijaste lutke s 55 do 200 senzorji bo v kratkem zamenjala nova generacija virtualnih lutk, ki bodo zbirale informacije na od enem do treh milijonih točk, crash testi pa bodo potekali s pomočjo računalnika.

Kolikorkoli se že testne lutke zdijo napredne, število koristnih spoznanj, ki so jih prinesle, ni tako veliko. Zahvaljujoč gumijastim ponaredkom človeških teles smo spoznali na primer s kolikšno hitrostjo glava voznika udari v zračno blazino in s kakšno silo varnostni pas zategne telo. Ne kažejo pa nam nič o učinku udarnih sil na krvožilni sistem, kosti, mišice in ligamente, ki se v primeru prometne nesreče v človeškem telesu poškodujejo. To je nevarna luknja v našem znanju.



Ustvarjanje natančnega kompleksnega digitalnega sistema modela človeka bo zahtevalo ogromno truda najbolj sposobnih računalniških programerjev in strokovnjakov na področju biomehanike. Prvi komplet odraslih modelov naj bi bil tako nared do marca leta 2011. Gre za tri moška in tri ženska telesa v mali, srednji in večji velikosti. Modeli otrok bodo sledili kakšno leto pozneje.

Za zdaj lahko le ugibamo, kakšno revolucijo bodo prinesle virtualne lutke crash test. Deli notranjosti vozila bodo verjetno izdelani iz drugačnih, izboljšanih materialov, prilagodljivi varnostni pasovi bodo lahko v delčku sekunde odmerili silo zatezanja, ki se bo prilagodila krhkemu telesu starejšega človeka in mu ne bo polomilo reber. Vse to zahvaljujoč naprednemu senzorju, ki zbira pomembne podatke; od hitrosti vozila, zaviralne sile in mase do položaja potnika.



Poškodbam se bo vseeno težko izogniti, se jih bo pa lahko vsaj ublažilo. Poškodbe pete ali golenice so še posebej težke, saj se te kosti težko in počasi zacelijo. Zahvaljujoč zbranim podatkom, pridobljenim z virtualnimi simulacijami, bodo lahko strokovnjaki izvedeli, kaj je treba spremeniti v geometriji potniške kabine, da bi se izognili stiku elementov notranjosti in delov človeškega telesa.

Virtualni modeli bodo bolje oponašali različne tipe teles. Azijci imajo krajše noge kot belci. Kosti starejših ljudi so bolj krhke kot pri mlajši populaciji. O tem se le redko razmišlja, prav te lastnosti, ki so lahko ključnega pomena, pa standardne lutke za razliko od virtualnih ne znajo oponašati. Načrti delujejo zares impresivno in ne dvomimo, da bodo odprli vrata novim metodam za zaščito ljudi v avtomobilih.