”Težava je, ker naši otroci jedo med obroki in ker tisti, ki imajo kosilo v šoli, jedo še eno kosilo doma,” pravi Magdalena Urbančič, direktorica Centra za zdravljenje bolezni otrok, kjer izvajajo tudi hujšanje za otroke. Po podatkih Unicefa je v Sloveniji največ otrok s čezmerno telesno težo med državami Srednje in Vzhodne Evrope. Svetovalka za prehrano in upokojena otroška kuharica Emilija Pavlič pa meni, da je za to v veliki meri krivo neznanje zdravega kuhanja. “Doma se skoraj ne kuha več. Starši kupujejo že pripravljeno hrano in pijačo. To pa redi in poneumlja otroke.”

Hrana kot nagrada

“Otroke danes nagrajujemo samo še s hrano,” ugotavlja Urbančičeva. Tudi velik del žepnine otroci porabijo za sladke in slane prigrizke ter gazirane pijače. “Žepnina je kriva, da si otrok kupuje, kar hoče, saj starši ne zahtevajo računov za porabljen denar,” pa dodaja Pavličeva. Družina mora biti tista, ki otroku postavi pravila, hkrati pa mu je glede načina prehranjevanja vzgled. “Staršem svetujem, naj naredijo spremembe najprej pri sebi, nato še pri starih starših. Sladkorja, slaščic, čokolad in čokoladnih namazov naj ne bo na pretek. V skandinavskih državah imajo čokoladni dan enkrat na dva meseca – v šoli in doma na isti dan,” razlaga strokovnjakinja za prehrano, pediatrinjo pa skrbi, ker je v zadnjem času vse več ekstremno debelih otrok, kar pomeni tudi 200 odstotkov 
čezmerne teže.

Stročnice in žita

“Zdrave prehranjevalne navade so zelo pomembne že v prvih letih otrokovega življenja. Do začetka najstniških let pa je treba otroka naučiti dobrega prehranjevanja. Starši morajo biti dejavni in v to vložiti veliko energije,” poudarja Urbančičeva. “Otroka nasiti malo in dobro. To so polnovredna, lokalno pridelana živila. Najboljša je hrana “na žlico” – iz fižola, čičerike, leče, graha ter hrana iz žitaric: polenta in kaše, zelenjava in sadje, orehi, lešniki, mandlji ter mleko in mlečni izdelki s kratkim rokom trajanja brez aditivov, konzervansov in barvil,” pa svetuje Pavličeva.