Z razkritjem programa se je ta teden začelo odštevanje do največjega filmskega festivala v Sloveniji. Paradna sekcija 23. izvedbe Liffa, ki bo od 7. do 18. novembra v Ljubljano in delno v Maribor pripeljal 97 celovečernih in 13 kratkih filmov, bodo kot vsako leto Perspektive z desetimi filmi mladih režiserjev, medtem ko bodo velika imena svetovne kinematografije predstavljena v Predpremierah, Kraljih in kraljicah ter dveh retrospektivah, malo drugačen pogled pa v Panorami svetovnega filma in 
Ekstravaganci.

Veliki brez Gospodarja

Čeprav enega od najbolj pričakovanih filmov leta – Gospodarja Paula Thomasa Andersona – ne bo, na veliko platno vseeno prihaja nekaj opaznejših naslovov, med njimi Ljubezen Michaela Hanekeja, Daleč za griči Christiana Mungiuja, Na cesti Walterja Sallesa, Misija Argo Bena Afflecka in Paradiž: Ljubezen Ulricha Seidla, na ogled pa bosta tudi dva slovenska filma.

Prvi, slovensko-češka koprodukcija Mlada noč Olma Omerzuja, ki je bil po mnenju programskega direktorja Simona Popka na Festivalu slovenskega filma po krivici spregledan, bo prikazan v Perspektivah, drugi, dokumentarec Jaz sem Janez Janša umetniškega tria Janez Janša, ki je vznemiril javnost, še preden ga je videla, pa v 
Predpremierah.

Film ceste v Evropi in ZDA

Retrospektivni pogled bo letos usmerjen v Francijo in na cesto. Sekcija Posvečeno bo prostor namenila francoskemu cineastu Leosu Caraxu, sekcija Retrospektiva pa filmu ceste.

"Film ceste ima izjemno zgodovino, tako da je, karkoli smo izbrali, vedno nekaj izpadlo," je pojasnil Simon Popek, ki je poleg ameriških filmov hotel vključiti tudi evropsko produkcijo, zato bo poleg klasik, kot so Avto smrti Richarda C. Sarafiana, Goli v sedlu Dennisa Hopperja in Peklenski asfalt Monteja Hellmana, mogoče videti tudi Radio do konca Christopherja Petita, ki po besedah Popka velja za najboljši britanski film ceste, iz Slovenije Peščeni grad Boštjana Hladnika, iz Francije Rdeče luči Cédrica Kahna, iz Nemčije V teku časa Wima Wendersa, iz Češke pa Ježa Jana Sveráka.

Liffe v številkah

Proračun festivala. Neposredni stroški festivala so podobni lanskim in znašajo nekaj manj kot 300 tisoč evrov bruto, posredni stroški pa so po besedah vodje projekta Liffe Braneta Kodrina "kar nekoliko višji", in sicer 580 tisoč evrov bruto. Za sofinanciranje neposrednih stroškov je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport prispevalo slabih 68 tisoč evrov bruto.

Cene vstopnic. Za sekciji Predpremiere ter Kralji in kraljice stanejo 5,60 evra, za druge sklope 4,90, v programu Kinobalon 4,50 in v Koloseju Maribor 4,30. Popust imajo mlajši od 25 let in starejši od 65 let ter kupci paketov vstopnic.