Film ste napisali in režirali. Kaj od tega vam je bilo bolj pri srcu?

Pisati je težje. Bolj je negotovo. Vedno se sprašujem, ali je dovolj dobro, dovolj drugačno, dovolj napeto, dovolj človeško, dovolj resnično. Bo dobre igralce zanimalo? Režija pa je fizično zahtevnejša. Osama mi bolj ustreza kot množica ljudi okoli mene. Vendar je omamno videti, da oživi tisto, kar si ustvaril v osami.

Kako so potekali prvi koraki produkcije?

Alejandro González Iñárritu je scenarij poslal Naomi Watts in jo spodbujal, naj sprejme vlogo. Annette Bening je morala zaradi drugih obveznosti ponudbo sprva zavrniti. Nato je Naomi zanosila in sklenili smo počakati, da rodi, ter šele nato resno začeti s filmom. In to je bila očitno sreča, saj je zaradi tega zamika nato tudi Annette našla čas, potem pa sta se pridružila še Sam (Samuel L. Jackson, op. p.) in Jimmy (Smits, op. p.).

Kateri prizor je bil najtežji?

Večine sem se lotil s strahom, ki pa me je po prvi vaji minil. Zato bi lahko rekel, da so bili najtežji vsi in hkrati nobeden. Res pa je, da sem bil najbolj zaskrbljen zaradi ljubezenskega prizora med 14-letno Karen in Tomom. Toda oba mlada igralca sta se ga lotila resno in profesionalno, kar mi je zelo olajšalo delo.

Kje in kako dolgo ste snemali?

Snemali smo v Los Angelesu in njegovi okolici. Vsega skupaj je trajalo 29 dni.

Veliko vaših filmov se posveča ženskam. Kaj vas na ženskah tako očara?

Odkar pišem, so moji ženski liki veliko globlji od moških, pa ne vem, zakaj. Moji filmi ne govorijo izključno o ženskah, govorijo pač o temah, ki me zanimajo. Kot vsak filmar pa pri tem uporabljam svoje najmočnejše orodje, in pri meni so to ženski liki. Rad imam ženske in vse, kar je žensko.