A nova odkritja kažejo, da je Victor Hugo navdih za roman Notredamski zvonar in glavnega junaka dobil v resničnem človeku. Quasimodova usoda naj bi temeljila na osebnem dnevniku britanskega kiparja Henryja Sibsna, ki je delal v katedrali Notre Dame v času, ko je bila knjiga napisana. Sibson je v svojih spominih opisoval človeka, ki je prav tako delal tam, na hrbtu pa je imel veliko grbo.

Dokumente hrani arhiv londonske galerije Tate, našli pa so jih leta 1999 na podstrešju hiše v mestecu Penzance. V dnevniku, ki obsega sedem zvezkov, je Sibson med drugim pisal o odredbi francoske vlade, naj se obnovi katedrala. Takrat je spoznal moža, ki ga je opisal kot najbolj prijaznega in delovnega moža, ki ga je kdaj poznal. Bil je rezbar, grbast in ni se mešal v delo drugih rezbarjev. Prijel se ga je vzdevek Mon Le Bossu, kar pomeni grbavec.

"Ko sem videl opise o skulpturi, ki jo je naredil grbavec, in datume, ki se ujemajo z Hugovimi obiski v katedrali, so se mi kocine na hrbtu postavile pokonci," je povedal arhivist Adrian Glew.

Victor Hugo je svoj roman Notredamski zvonar začel pisati leta 1828, izdan pa je bil tri leta kasneje. Zanimal se je za restavriranje katedrale, velik del knjige je zato namenil arhitekturi.