Prvi film pripoveduje o tem, kako otroci uporabijo pripovedi in film sredi težkega vsakdana. Režiserja Marka Cousinsa zanima, kako otroci v vojnem območju sanjajo in kakšni so njihovi domišljijski svetovi. Odpravi se v vas Goptapa s 700 prebivalci. Ker je ramadan, se odrasli zadržujejo v hišah. Prostor med filmsko ekipo in otroki na ulici je tako širši in razvije se odnos, ki še najbolj spominja na pripovedovanje zgodb. Otroci Marku pripovedujejo o svojih hotenjih, stiskah in domišljijskih potovanjih. Mark jih posluša in spodbuja, da se ustvarjalno izrazijo. S seboj ima tri kamere, platno in projektor. Zavrti jim klasike Chakmeh (Mohammad-Ali Talebi, 1993), E. T. – Vesoljček (ET: The Extraterrestrial, Steven Spielberg, 1992), Palle alene i verden (Astrid Henning-Jensen, 1949) in Rdeči balon (Le ballon rouge, Albert Lamorisse, 1956).

Najboljši filmi za otroke vseh časov so obenem tudi prvi, ki jih otroci vidijo. Nato dobijo v roke kamere in moč pripovedne besede se vse bolj razvija v moč filmske pripovedi. Film je sestavljen iz posnetkov, ki so jih naredili otroci, in postane film o filmu, kot ga vidijo otroci.

Mark Cousins in producentka Gill Parry sta še danes v stiku s prebivalci Goptape. Otroci so razvili ljubezen do filma in želijo snemati. Mark in Gill zbirata kamere in ostalo opremo, ki jo redno prinašata v Goptapo. Iz vojne vasi se je razvila otroška filmska vas.

Vstopnine ni!