Jason Statham je kot zastrupljeni plačani morilec Chev Chelios, ki je srce moral poganjati z adrenalinom, v prvem Cranku padel z neba in se prilepil na beton, a je vseeno preživel, da je tek za življenje lahko nadaljeval še v drugem delu. Tokrat Statham divja za svojim srcem in obenem kot akumulator polni umetnega, vmes pa še vedno najde čas za pobijanje in seks. Če je bil prvi film nabit z adrenalinom, drugemu zaradi prevelikega števila nesmiselnih likov in hitrega tempa, v katerem je adrenalin zamenjala visoka napetost, zmanjkuje sape. Izvirna zgodba, ki sta jo režiserja nabila z eksplicitnim nasiljem in seksom ter črnim humorjem, v nadaljevanju pač ni več izvirna, zato drugi del deluje le kot remake prvega. Kdor je bil navdušen nad Crankom zgolj zato, ker v njem ne manjka krvavih in seksualnih prizorov, se mu bo Crank: Hight Voltage zdel celo boljši, saj jih bo dobil v dvojni dozi, kdor pa od njega pričakuje razvoj likov in zgodbe, pa se mu bo zdel zgolj nepotreben.