Modrijani so najbolj vroča skupina pri nas. Lanskoletna Noč Modrijanov je bila razprodana v 26 minutah, letošnja v eni minuti. In čeprav bi fantje lahko z lahkoto napolnili Stožice, pravijo, da so lokal patrioti in da naj vsaj ena velika glasbena prireditev ostane na "periferiji". Pogovarjali smo se z Blažem Švabom, ki je za naš portal med drugim povedal, koliko kitar so nekoč razbili Modrijani, kdaj je bil na zadnjem zmenku in kako gleda na oboževalke. 

Že kaj razmišljate o tem, da bi Noč Modrijanov razširili na Teden Modrijanov?
Trenutno se osredotočamo na to, da uspešno izpeljemo oba koncerta v okviru letošnje Noči Modrijanov. Zatem se bo našel čas za analize, ko bomo pogledali, kaj je bilo narejeno dobro in kaj bi lahko naredili drugače. Šele nato se bomo ukvarjali z vprašanji, ali oziroma kje bomo prihodnje leto priredili Noč Modrijanov.

Tisti, ki so ostali brez vstopnic, svoje jeze niso skrivali. Zaradi preprodajalcev se je vključila celo inšpekcija. Boste drugo leto še bolj omejili prodajo kart? (Letos jih je bilo možno naenkrat kupiti 10.)
Povpraševanje je izredno veliko, kar si Modrijani štejemo v čast. Po podatkih Eventima je 14 tisoč ljudi naenkrat na spletu čakalo na začetek prodaje, zato so vstopnice tako hitro pošle. Pravijo, da bi lahko prodali med 30 in 40 tisoč kart. Prevzetno je razmišljati o tem, kaj bi lahko še naredili Modrijani, če pomislimo, da vse svetovne zvezde preko tega sistema prodajajo vstopnice za svoj koncert. Verjemite, da smo preverili, kaj se je dogajalo. Neštetokrat smo poklicali pristojne na Eventimu, ki so nam poslali analizo prodaje kart po Sloveniji. Ni bilo manipulacij.

Ali ste verjeli, ko ste pred 14 leti ustanovili ansambel Modrijani, da boste pri nas dosegli status, ki ga v tujini uživajo rock zvezde?
Zagotovo takšnega uspeha nismo pričakovali, niti ga nismo načrtovali. Vse se je zgodilo spontano. Ko smo ansambel ustanovili, smo bili stari 13, 14 let. Z glasbo smo se začeli zelo kmalu preživljati. Takšno delo seveda zahteva zelo veliko odrekanj. Redkokdaj kdo od Modrijanov praznuje rojstni dan, saj nimamo časa, zelo redko gremo tudi na dopust … Ker smo zares radi na odru in zaljubljeni v glasbo, vanjo vlagamo vso svojo energijo in pozornost.

V pretekli intervjujih ste večkrat omenili, da verjamete, da ste bili od boga izbrani, da postanete Modrijani. Ste verni?
Sem veren. Vsi štirje smo zelo hvaležni za talent, ki ga imamo. Veliko pa je odvisno tudi od trdega dela in časa ter prostora, v katerem ustvarjaš. Lahko rečem, da smo bili v pravem trenutku na pravem mestu. Menim tudi, da ni vse vedno v naši moči oziroma pod našim nadzorom.

Tudi pri nastanku pesmi Ti si moja rožica naj bi bila na delu nadnaravna sila. Ste se refrena res spomnili v avtu?
Melodija je moje in Rokovo delo (Rok Švab, op. avt.), besedilo pa je napisal Jože Galič. Refrena sem se res spomnil v avtu. Vozil sem se mimo črpalke in sem si začel peti melodijo. Občutek je bil precej nenavaden, drugačen. Vedel sem, da moram melodijo takoj posneti.

Ko ste prvič prebrali besedilo pesmi, pa nad njim menda niste bili navdušeni.
Res je. Zvenelo je zelo otročje. Avtorju besedila pa se je zdela melodija preveč preprosta. Odziv publike na pesem pa je bil že na prvem nastopu pozitiven. Do mene je prišel kitarist Ansambla Saše Avsenika, Matic Plevel, in nas prosil, naj pesem še enkrat zaigramo. Posnetek je takoj zaokrožil po spletu, čeprav se pesem še ni vrtela na radijskih postajah.

Pesem govori o naklonjenosti fanta do starejše ženske. Ste že ugotovili, za katero damo gre?
Nisem. Mislim, da gre za zgodbo, ki jo v sebi nosi Jože Galič. Je pa zagotovo resnična.

Kot rečeno, ste fantje skupaj že 14 let. Skupaj ste preživeli puberteto. Ko so se vaši sovrstniki podili naokoli, ste vi štirje morali na vaje. Pravijo pa, da ste za dekleta kljub temu našli čas. Menda ste jim peli podoknice.
Pri tej zgodbi je treba omeniti majhnega marutija, ki ga je vozil Peter Oset. Na vsakih nekaj kilometrov je zakuhal, zato smo imel v prtljažniku vedno kanglo z vodo. V ta majhen avto smo se vsi štirje stlačili. Prostora je bilo le še za inštrumente. Nam se je takrat zdelo neskončno "frajersko“, da smo znali večglasno peti "a capella“. Bili smo prepričani, da bomo s takšnim petjem navdušili mlade ljudi in seveda tudi mlada dekleta. Zato smo hodili naokoli in peli pod okni ter se nostalgično spominjali romantičnih časov. Sicer smo še vedno za šale, zato se pod oknom člana, ki praznuje rojstni dan, kdaj pa kdaj znajde kakšen pihalni orkester.

Kako ohranjate v ansamblu harmonijo?
Najtežje obdobje je bilo zagotovo pozno mladostniško obdobje. Tam pri dvaindvajsetih, triindvajsetih, ko se začneš zavedati ega in samozavesti. Takrat smo spoznali, da je treba včasih stopiti korak nazaj in potlačiti ego, saj lahko uspeš le, če deluješ kot ekipa. Po 25. letu smo začeli funkcionirati zelo povezano. Naučili smo se pogovarjati. Ne varčujemo z besedami in nismo hinavci. Igramo z odprtimi kartami. Vse si odkrito povemo, a na spoštljiv način. To so veščine, ki smo se jih priučili.

Potlej se niste držali za vratove in v jezi razbijali kitare, kot ste nekoč namignili?
Uf, na začetku se je tudi to dogajalo. Takrat smo bili še mladiči. Sedaj se temu smejimo.

Koliko kitar ste razbili?
Kar nekaj, a ne več kot pet. Razbili smo tudi nekaj mikrofonov.

Ste bili kdaj tik pred tem, da se razidete?
Ne. Mi smo v ta posel padli že zelo zgodaj, zato drugačnega načina življenja ne poznamo. Poleg tega smo sorodstveno povezani. V ansamblu sta dva bratranca in dva brata. Prijatelji smo že od mladosti. Vse prepire in tihe dneve, ki smo jih imeli, smo prebrodili brez težav, ker imamo glasbo zelo radi. Glasba je najpomembnejša.

Zakaj ste se odločili, da boste igrali narodnozabavno glasbo?
Vsi člani za to glasbo sprva nismo bili zagreti. Najbolj je bila všeč Roku, najmanj pa Petru in Franju, ki prihajata iz bolj rokerske družine. Nas je pa privlačila, ker se je veliko pelo, tudi večglasno. Na razpolago so nam bili razni mentorji, tako da smo se te glasbe lahko relativno hitro priučili in začeli nastopati. Ko na nastopih vidiš, da te ljudje navdušeno spremljajo, dobiš voljo in nov zagon. Ravno zato so nastopi za mlade zelo pomembni.

Izdali ste 13 albumov. Znate zaigrati vse pesmi?
Ne, verjetno znamo na pamet le četrtino. Nekatere smo posneli, a jih nismo nikoli zaigrali. Nekaterih sploh ne želimo več zaigrati in sploh ne vemo, zakaj smo jih posneli.

Vas mika prodor v tujino?
Zagotovo. To so sanje vsakogar. Ne načrtujemo pa turneje po Evropi. To bi bilo zelo naporno, saj bi bilo treba temu prilagoditi celoten repertoar. Poleg tega bi morali v tem primeru v tujini preživeti veliko časa. Zelo pa bi si želeli obiskati kakšen koncert ali festival in predstaviti nekaj skladb. Kar nekaj pesmi je že pripravljenih v angleškem jeziku. Kmalu bo v angleščini izšla polka.

Foto: Žurnal24 main blaž švab Veljate za najbolj zasedene glasbenike v Sloveniji. Kdaj bi imeli čas zaigrati na moji zabavi?
Če bi bila zabava leta 2015, bi prost termin lahko našla v jesenskem ali zimskem času. Če jo načrtujete za pomlad ali poletje, pa bi lahko prišli čez tri leta.

Še vedno obiskujete ljudi, ki se iz zdravstvenih razlogov ne morejo udeležiti koncertov?
Kadar lahko, pridemo. Ravnokar smo bili pri nekem dečku na Ptuju.

Ste televizijski voditelj, delate pa tudi na radiu. Bi se samo z nastopi lahko preživljali?
Če bi trdil, da ne, bi vam metal pesek v oči. V glasbi vidimo svoj poklic, čeprav opravljamo tudi druge službe.

Kako gledate na slavo? Uživate v tem, da vas ljudje na ulici prepoznavajo?
Mene prav nič ne moti. Prijetno mi je, če me ljudje ogovorijo, saj so večinoma zelo prijazni in spoštljivi. So tudi iskreni, zato jim je treba prisluhniti. Povedo ti, kaj je bilo dobro in kaj ne.

Kakšne so vaše izkušnje z oboževalkami?
Naše oboževalke so zelo luštne, nevsiljive in ni jih tako veliko, kot mnogi menijo. Na nastope pridejo ljudje, ki uživajo v naši družbi. Kdaj pa kdaj se kakšno dekle malo spogleduje, ali ti na avtomobilu pusti sporočilo, pismo ali čokoladico. Moram povedati, da so nekatera pisma prava poezija.

Na spletu piše, da ste imeli prvi zmenek v prvem razredu. Kdaj je bil zadnji?
(smeh) Ob takšnih vprašanjih se vedno spomnim na mamo, ki me mnogokrat vpraša, ali moram res na vsako vprašanje odgovoriti. Sam s tem nimam težav. Zadnji zmenek sem imel pred kakšnim mesecem.

Bo ostalo le pri tem zmenku, ali se bo iz tega kaj razvilo?
Upam, da bo temu zmenku po Noči Modrijanov sledil še kakšen zmenek. V zadnjem mesecu nisem imel veliko časa, saj smo vsak večer vadili.

Ostali trije člani so poročeni. Njihovim partnerkam verjetno ni lahko.
Zagotovo jim ni lahko, a dekleta so vedela, s kom so se poročila in da je glasba njihovo poslanstvo in njihov način življenja. Hvala bogu so lahko vsaj dopoldne več doma z ženami in otroki. Njihovi večeri pa bodo še nekaj časa namenjeni Modrijanom.

Noč Modrijanov je lani potekala pod sloganom: Povedal ti bom zgodbo. Pod kakšnim sloganom bo potekala letos?
Lepo je biti skupaj.

Lani ste imeli ogromno gostov. Koga ste povabili letos? Menda pride Helena Blagne.
Zelo veseli smo, da bo prišla Helena Blagne. Nastopajočih bo okoli 400, od tega 200 plesalcev, ekipa, ki projekt pripravlja, pa šteje med 100 in 150 ljudi. Ne bom našteval, kdo vse pride. Noč Modrijanov temelji na venčkih, posebnih zgodbah in presenečenjih.

Lani ste občinstvo presenetili s Kitajkami, ki so Ti moja rožica zapele v kitajščini. Video je bil na spletu hit. Ste s puncami še vedno v stikih?
Ravnokar sem jim na Kitajsko poslal nekaj lanskoletnih posnetkov in zgoščenke. Vse tri so učiteljice. Upam, da se bomo še kdaj srečali, saj gre za izredno simpatična in srčna dekleta.