Družina. “Z uporabo načel povezovalnega starševstva ima otrok več možnosti, da odraste v samozavestnega, sočutnega, komunikativnega in samostojnega človeka. Starši bodo z otrokom razvili odnos, v katerem bo vladalo zaupanje, zato bo sporazumevanje uspešnejše,” poudarja Damijana Medved, oblikovalka in koordinatorica programov Mamazofe.

William in Martha Sears, starša osmih otrok in zdravstvena strokovnjaka, sta oblikovala načela povezovalnega starševstva, ki jih podpira tudi Medvedova.

1. Povezovanje ob rojstvu

Ob rojstvu se vse začne (pravzaprav pa že prej). Prva ura, prvi dnevi in tedni so za povezovanje mame in otroka izjemno pomembni. Za povezovanje po rojstvu je ključno 24-urno sobivanje novorojenčka in mame; stik kože s kožo to povezovanje poglobi in pospeši.

2. Dojenje

To je veliko več od zgolj telesne hrane – je tudi čustvena hrana, zaradi izločanja hormona oksitocina pa je izjemno blagodejno tako za mamo kot otroka.

3. Nošenje otroka

Olajša povezovanje v smislu, da lažje prepoznamo dojenčkove potrebe, zato se lahko nanje hitreje odzovemo. Poleg tega je novorojenčku bitje materinega srca pesem, ki mu je znana in ga zelo pomirja.

Foto: Shutterstock dojenje mati otrok dojenček

4. Skupno spanje

Običajno otroci spijo bolje, če so blizu staršev. Spanje tako povezujejo z nečim prijetnim, ne pa s temo in samoto. Spanje v družinski postelji prav tako olajša nočno dojenje, zato je tudi mama bolj naspana. Ob tem seveda pripomba, da mora biti tako spanje sprejemljivo za vse družinske člane, da je prednosti več od slabosti, na primer izgube intimnega prostora staršev.

5. Odziv na dojenčkov jok

Pomembno je razumeti, da je jok način dojenčkovega komuniciranja s svetom in ne orodje za manipulacijo s starši. Ko se tega zavemo, je to, da se na jok dojenčka odzovemo, nekaj najnaravnejšega. Seveda to ne pomeni, da moramo jok na vsak način utišati. Dojenček včasih joka zaradi nakopičenih vtisov, ki jih je nabral čez dan, in tako izraža svoj stres. To seveda ne pomeni, da takrat dojenčka pustimo v posteljici jokati, temveč ga vzamemo v naročje in ga tolažimo, a brez ihte, da mora za vsako ceno utihniti.