Nagrado jima bodo na predvečer slovenskega kulturnega praznika slovesno podelili na prireditvi v Cankarjevem domu, ki poteka prav v tem trenutku.
Imeni nagrajencev bi sicer morali ostati skrivnost do podelitve, a sta predčasno pricurljali v medije.
Dobitniki nagrade Prešernovega sklada pa so umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, igralec Peter Musevski, skladatelj Aldo Kumar, igralka Barbara Cerar, pisatelj Andrej Rozman Roza in plesalka Maja Delak.
Inteligentna umetnost Gatnika
Komisija, ki je izbrala nagrajenca je v utemeljitvi zapisala, da je opus Kostje Gatnika zaznamovano z razpiranjem pojma vizualnega in vizualnih komunikacij zadnje četrtine 20. stoletja.
Njegovo slikarstvo, grafično oblikovanje, ilustracije in fotografijo združuje izjemna inteligenca in redko izpostavljena visoka merila kvalitete v neizprosnem samonadzoru. Gatnik je bil dejaven na širokem polju ustvarjanja, v karikaturi, stripu, plakatih, ovitkih nosilcev zvoka, knjižni opremi in ilustraciji par excellence.
Vpogled v novejšo plesno zgodovino nam pokaže, da v Sloveniji ni plesalke ali plesalca, ki bi uspel v svoj opus z enako mero umetniške odličnosti zajeti tako širok spekter različnih gibalno-plesnih in sodobnih scenskih estetik kot Reboljeva.
Kot baletna solistka SNG Opere in baleta Ljubljana je Mateja Rebolj odplesala vrsto vlog klasičnega baletnega repertoarja.
Zaradi vrhunske plesne discipline, tehnike in domišljije pa njeni nastopi gledalca vselej nagovorijo od tam, kjer se plesne forme podrgnejo ob svoj metafizični rob, in zaradi tega njena diskretna avtorska drža učinkuje enako vrhunsko tako v klasičnih kakor tudi modernih in retrogradnih koreografskih formatih, tako v strogih koreografskih režimih in strukturah kakor tudi v plesnem gledališču, konceptih, performansih in participatornih dogodkih.