V razkošne kraljevske kostume se je znova odela avstralska igralka
Cate Blanchett, ki je bila za to vlogo pred skoraj desetletjem prvič nominirana za
oskarja. Film Elizabeta je takrat prejel sedem nominacij za zlate kipce, tokrat pa režiser
Shekhar Kapur nadaljuje tam, kjer je končal leta 1998 – v 16. stoletju, v
času vladanja emancipirane, odločne in pravične kraljice Elizabete, ki se je za dobrobit svoje
dežele (ali pa morda po naključju) odpovedala zvezam z moškimi.
Tokrat njeno vladavino ogrožata španski kralj in njena sestrična, škotska kraljica Marija
Stuart (Samantha Morton). Kraljičino trdnost in treznost poleg tega zamaje še postavni
kapitan Walter Raleigh (Clive Owen).
Prvovrstna igralska zasedba
Tehnično filmu ni kaj očitati – gre za dveurno epsko produkcijo z vsemi elementi
visokoproračunskega kostumskega filma. Igralska zasedba je vrhunska, saj Blanchettova spet blesti
in film povzdigne nad raven povprečne kostumske drame.
Prav tako odlični so stranski igralci – od Samanthe Morton (dvakratna oskarjevska nominiranka) v vlogi spletkarske in nazadnje v usodo vdane kraljice Marije Stuart in oskarjevca Geoffreyja Rusha , ki spet zaseda vlogo kraljičinega zvestega svetovalca sira Francisa Walsinghama, do mlade avstralske igralke Abbie Cornish , ki je kritike navdušila v filmu Somersault, in oskarjevskega nominiranca Cliva Owna, ki z vsem svojim šarmom igra objekt kraljičinega poželenja.
Kritiki razočarani
Drugemu delu Elizabete manjka predvsem večja povezanost podzgodb, več pozornosti in razvoja bi si zaslužila zlasti romantična plat zgodbe, težko je razbrati rdečo nit, saj Kapur nenehno bega med temami. Film je v ameriških kinematografih pogorel, kritiki pa so bili neusmiljeni – na rottentoamatoes.com je dosegel obupnih 34 odstotkov pozitivnih mnenj; bolje se je odrezal med uporabniki spletne filmske baze (IMDB), kjer ima povprečno oceno 7,1.