Danes na platna Kolosejevih kinematografov prihaja Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo, tretji in obenem zadnji del trilogije Millennium, ki bo sklenil zgodbo o "dekletu z zmajskim tatujem". Filmsko trilogijo sta po literarnem hitu švedskega avtorja, novinarja Stiega Larssona, posnela Niels Arden Oplev, ki je režiral prvi del, in Daniel Alfredson, ki sta mu pripadli nadaljevanji.

Knjiga je uspeh med bralci, ki se ga je do maja lani namerilo v 27 milijonih prodanih izvodov, doživela šele po avtorjevi smrti, zakaj je zgodba o uporniškem, bistrem in brezkompromisnem dekletu Lisbeth Salander ter raziskovalnem novinarju Mikaelu Blomkvistu postala takšen fenomen, pa smo povprašali Zorana Smiljanića, filmskega kritika in avtorja stripov, ki je dobro seznanjen tako z literarno kot filmsko trilogijo.

Heroji se uprejo namesto nas

"Ljudje imamo od nekdaj radi heroje. Ker smo sami preveč strahopetni in nesposobni, da bi se uprli raznim barabam, ki so nas celotno zgodovino tlačile, poniževale in izkoriščale, potrebujemo (super)heroje, da opravijo umazano delo namesto nas. Dobrega heroja označujejo tri bistvene lastnosti: travma iz otroštva, posebne sposobnosti in vizualna prepoznavnost," o želji ljudi po herojih in njihovih lastnostih pravi Smiljanić.

In kakšna je Larssonova herojinja, ki jo je v filmu upodobila markantna švedska igralka Noomi Rapace? "Stiegu Larssonu je uspelo ustvariti prvega pravega heroja za novo tisočletje, ki se je prijel. Lisbeth Salander ima vse naštete atribute, poleg tega ne prihaja iz dežurne kovnice junakov ZDA.

Sicer nima nadnaravnih sposobnosti, vendar lahko kljub temu s hekerskimi čarovnijami učinkovito razkriva sodobno elito, ki malega človeka dobesedno in v prenesenem smislu jebe v glavo. Lisbeth je ažurirana kombinacija Tylerja Durdena, Juliana Assangea in Rada Pezdirja, informacijski Robin Hood, ki zaupne podatke krade bogatim in jih deli revežem."

Prvovrstne barabe in prijemi

Ker ima vsak pozitivec na drugi strani tudi svojega negativca, teh ne manjka niti pri Larssonu. "Larsson nam na podlagi svojega dolgoletnega dela v raziskovalnem novinarstvu postreže s plejado hudo pokvarjenih barab, ki operirajo v vse bolj kalnih vodah novodobnega kapitalizma, zabeljenega z umazano politiko in še bolj umazanim seksom," te opisuje Smiljanić in dodaja: "Ker se v realnem življenju praviloma izmažejo brez posledic, nam je v poseben užitek spremljati, kako se jim nekdo postavi po robu, jih prime za jajca in stiska, dokler se ne pocedi kri."