Vozil jo je na večerje, šel z njo na dolge sprehode, jo razvajal z darili in bil zvest kot še nihče dotlej. A Jasna ni bila srečna. Omislila si je skrivnega prijatelja. Bil je nekaj mlajši od nje, a to je njeno poželenje le še dodatno podžgalo. Kadar je sedela ob njem, se je njeno telo treslo od vzburjenja, koža se ji je pričela potiti in čutila je, kako ji pod obleko nabrekajo bradavičke. Bilo ji je nerodno, saj jih je bilo moč prav lepo videti skozi skoraj prosojno tkanino. Poželjivo je gledala med njegove noge in ugibala, kakšno vsebino pod seboj skriva izboklina na hlačah. Poznala sta se nekaj dni, njej pa je ob vsakem srečanju srce pognalo v grlo in morala se je pošteno potruditi, da ni skočila v lepotca daljših, rjavih kodrov.

Čeprav lesena klop na starem gradu niti najmanj ni ponujala kakega udobja, pa se ji je po glavi podila le ena misel. Takrat pa je sam povzročil plaz dogodkov, ki so sledili. "Res si lepotička," ji je pihnil na dušo. Oči so se ji še bolj razprle, ustnice ji je vleklo k njegovim in tik preden bi se poljubila, je zavzdihnila: "O moj Bog, kako bi se rada dala dol!"

Hja, Jakob je bil dober, zvest in ustrežljiv. Do seksa pa mu očitno ni bilo preveč. Zatopljen v svoje knjige in debate s prijatelji, je vse prevečkrat dal na stran njene potrebe. Še dobro, da si je Jasna omislila zapeljivega prijatelja in ga zelo kmalu napeljala na pravo pot. Njegova desnica je pristala tik pod njeno polno dojko. Globoko je vdihnila, nato pa mu jo kar sama z enim gibom telesa potisnila v dlan, da se je lahko prepričal o čvrstosti njenih bradavičk. Končno sta se poljubila, njuna jezika pa sta se prepletla v njegovih ustih. Bila je bolj agresivna in potrebna, kot si je želela, a takrat se ni mogla več ustaviti.

Sedla mu je v naročje, da ji je spodnji del obleke zlezel vse do bokov, mu razpela pas in zadrgo, ter kot prava nimfomanka zgrabila postavnega korenjaka v spodnjicah. Potegnila ga je iz njih in si ob pogledu na pokončen in velik spolni ud poželjivo oblizala ustnice. Z glavo se je sklonila k njemu in mu na uho zašepetala: "Res bi ti ga zelo rada pofafala, ampak žal bova to morala pustiti za kasneje." Po teh besedah si je s prsti odmaknila spodnjice s povsem premočene češpljice, z drugo roko pa še vedno držala za korenjaka pri korenu in se neučakano nasadila nanj. Zmanjkalo ji je zraka, vdihniti ni mogla, oči pa ji je želelo potegniti v možgane. Še dobro, da jo je držal za zadnjico, sicer bi povsem izgubila ravnotežje. Čutila je njegov ud globoko v sebi, ga stiskala z vsemi možnimi mišicami in se nabijala nanj, kot da bi iz njega črpala energijo za svoje preživetje. Pogledala ga je v obraz. Tik preden se je vnovič nabila na njegov ponos, ga je pogledala naravnost v oči in v njih videla neizmerno zadovoljstvo. Njegovi prsti so se oklepali njenih ljubko polnih ritnic, jo vlekli k sebi in pomagali ohraniti ravnotežje, saj je tega z bolečimi koleni na trdi klopi le stežka držala.

Za hip je pomislila na Jakoba, na to, da ga pravkar grdo vara in na to, da vsekakor ni pravi za njo. To mu bo povedala takoj naslednji dan, ko se dobita na kosilu. Želela si je biti le še s tem lepotcem, ki se ji je tako ustrežljivo nastavljal na tisti klopi tik pod starim gradom, kjer je pred leti prvikrat okusila slast spolnega odnosa. Bil je nek neroden mladenič, a nerodna je bila tudi sama. Spomnila se je, da ji ni prišlo. Njemu pač. Tokrat je bila prepričana, da se to ne more ponoviti in se tudi ni. Vzela je zalet, se s pohotno češpljico ustavila na vrhu korenjaka, da je lahko pod seboj čutila utripati njegovo nabreklo glavico, nato pa se še zadnjič silovito nabila nanj in se prepustila silovitemu orgazmu, ki je stresal njeno krhko telo.