Potem ko se je Ballard, avtor hladnega fetišističnega Trka, ki ga je na platno mojstrsko prenesel kanadski režiser David Cronenberg, v romanu iz leta 1973 posvečal seksualni povezanosti z avtomobilsko pločevino in trki, 23 let pozneje pisanje namenja potrošniški obsedenosti, ki je marsikje zamenjala vero v boga, nakupovalna središča pa premutirala v cerkve. Ena od takšnih v svoje žrelo pogoltne Ballardovega (anti)junaka, oglaševalca, ki ga je na obrobje Londona prinesla očetova smrt v novodobnem prostoru fetišizma in fašizma, zadržala pa potreba po manipulaciji z ljudmi, ki verjamejo samo še v nakupovanje. Če bi bil roman le drama in triler, bi ga pozabili, tako pa bo postal klasika, saj je tudi in predvsem razmišljanje o svetu, ki prihaja ali pa je že celo tu.