Jože Potrebuješ se je med počitnicami na Costa Concordii pred nekaj meseci zelo spoprijateljil z nekaterimi člani osebja, zato ga je novica o nasedli ladji dodobra pretresla: "Takrat je vse potekalo zelo gladko. Celo čudil sem se, kako organizirano je bilo osebje. Prav občudoval sem delo v kuhinji, pri strežbi in delo pri pristajanju. Nekaj članov osebja sem celo osebno spoznal in vsi so mi že prek elektronske pošte sporočili, da so živi in zdravi," nam je zaupal Jože in dodal:

"Znanka iz Indije nam je pisala, da je ob nesreči stala točno pri tisti mizi, za katero smo mi takrat večerjali, in da do katastrofe ni prišlo v hipu. Šele uro ali dve kasneje so se sploh zavedali, kaj se dogaja. Kapitan ni bil isti kot takrat, ko smo na ladji počitnikovali mi."

Pogosto so pluli zelo blizu obale

Pogumni Čuk pravi, da bi si kljub nedavni katastrofi upal še enkrat potovati z ladjo istega podjetja: "Vsekakor. To je zagotovo opozorilo, vendar moramo vedeti, da te takoj, ko prideš na ladjo, podučijo o varnostnih napotkih v primeru nesreče, vendar tega skoraj nihče ne posluša, ko pa dejansko pride do nesreče, vedno radi okrivimo druge. Drži pa, da na taki veliki ladji hitro zgubiš orientacijo, kaj šele v veliki paniki. Sam sem potreboval tri dni, da sem se približno znašel, in na ladji je vedno približno petina novih potnikov, ki so se nanjo šele dobro vkrcali. Sem se pa vedno čudil, kako si upajo voziti tako blizu obale."