Mitev Jordanov je po poklicu gradbenik. Nazadnje je delal v Makedoniji, kjer si je hudo poškodoval hrbet. Ko so ga v bolnišnici za silo pozdravili, so se njegove tegobe šele dobro začele.

Zdravniki so mu namreč zabičali, da lahko potuje le v ležečem položaju. In ker imajo makedonski rešilci veliko dela in prevažajo le ljudi, katerih življenja so v smrtni nevarnosti, se je moral Jordanov znajti drugače. Najprej se je obrnil na taksiste, ti pa so ga zavrnili, saj za tovrstne prevoze niso zavarovani.

Jordanov je na pomoč poklical svojega šefa, ki je na pot v Makedonijo poslal prijatelja – mrliškega oglednika. Ta je po nesrečneža prišel kar z mrliškim vozom. Jordanov, ki je moral leči v krsto, je po prihodu domov povedal: "Moral sem ležati na hrbtu, tako da mi ni preostalo drugega , kot leči v krsto.“