"Kam smo prišli. Tip slabo poseksa žensko, ta pa reče, da je bila posiljena," je v ponedeljek med gledanjem teveja padel komentar na temo novih podrobnosti Assangeevega seksualnega lomastenja po Švedski. Letel je na ženski, ki sta pristali v postelji z ustanoviteljem WikiLeaksa Julianom Assangeem in ga, nezadovoljni s potekom dogajanja, obtožili posilstva in spolne zlorabe, ena od njiju pa naj bi med drugim izjavila, da je šlo za najslabši spolni odnos na
svetu.

Pustim ob strani zelo verjetno teorijo o obup(a)nem poskusu diskreditacije in dejstvo, da je Assange za medije po novem bolj kot zagovornik neodvisnega novinarstva zanimiv v obliki pop zvezdnika, ki hoče nadoknaditi to, kar je zamujal v puberteti, ter se osredotočimo zgolj na slab seks, posilstvo in kondom.

Sama ob posilstvu namreč ne pomislim na počen kondom, ampak na mučno sceno več kot desetminutnega posiljevanja Monice Belluci v Nepovratnem, ob spolnem nadlegovanju pa na kup zoprnih otipavanj v Iranu, na neugodno sceno v Turčiji, kjer me je tip, ki bi mi v kavarni moral pokazati toaleto, zaklenil v sobo in začel grabiti, dokler na stopnišču ni zaslišal korakov, ali na mučno prigodo z očetovim prijateljem, ki me je, takrat še osnovnošolko, med vožnjo domov otipaval po stegnu. Hočem skratka reči, da se mi počen kondom, seks brez kondoma ali seks med spanjem, ki so predmet Assangeevega spora z dekletoma, ki sta v postelji z njim pristali po svoji volji, ne zdi ne posilstvo ne spolno nadlegovanje. Je pa Assange kriv nečesa drugega, na primer nezrelosti, negotovosti, egoizma, narcisizma in predvsem tega, da si žensko brez strahu pred neuspehom upa poseksati samo med spanjem, če jo poseksa budno, pa to naredi tako slabo, da se ta počuti posiljeno.