Ganljiva zgodba o Henryju, ki trpi za genetsko motnjo, s katero potuje skozi čas, bi se gledalca bolj dotaknila, če bi bila igra Erica Bane nekoliko prepričljivejša. Tokrat se Bana (Sestreljeni črni jastreb, Troja, Druga sestra Boyle) z igro ni izkazal, a ga rešujejo privlačna postava, ko odputuje v preteklost in šarmanti sivi premeni, ko potuje v prihodnost.

Vmes pa ga vseskozi čaka Clare (Rachel McAdams), ki pogumno živi z moževo boleznijo. Clarino predanost njuni zvezi lahko le občudujemo in se vprašamo, ali bi same kaj takšnega zmogle. Clare namreč Henryja pozna že od svojega šestega leta in je ljubezen njenega življenje, čakala ga je dolgo let in z njim preprodila vsa njegova potovanja. Njuna težava je, da na usodo ne moreta nikakor vplivati, saj Henry lahko vsak čas odpotuje. Zato vsak skupni trenutek še bolj cenita in preprosto nimata časa za ljubezenske težave. Dokler se ne znajdeta pred življenjsko odločitvijo...

Kaj je ustvarjalce filma gnalo k snemanju, ne vemo. Mogoče uspeh filma Nenavadni primer Benjamina Buttona, a žal je vedno mlajši Brad Pitt prepričljivejši, film pa se gledalca bolj dotakne. Na Ženo popotnika v času boste morda že naslednji dan pozabili, kljub temu da se lahko zgodi, da boste ob koncu potočili kakšno solzico.

Knjiga avtorice Audrey Niffenegger je bolj nabita s čustvi, a marsikdo je ob zapletenih in dolgoveznih prvih straneh z branjem obupal. Torej, če vas zanima razplet razmerja popotnika v času in njegove žene, si film oglejte, a se v kinematografske fotelje raje pogreznite brez pričakovanj.