Do dehidracije pri psih enako kot pri ljudeh pride zaradi premalo zaužite tekočine ali pospešenega izločanja tekočin. Dehidracija pa se pogosteje dogaja poleti, če pes v zelo vročem vremenu pije premalo.

Prepoznajte dehidracijo

Če sumite, da gre pri vašem kužku za dehidracijo, bodite pozorni na naslednje simptome: oteženo dihanje, vdrte oči, nezainteresiranost, lenobnost, izguba apetita, suha usta in potlačenost. Pes poleg tega zelo malo in včasih težko urinira. Učinkovni način preverjanja dehidracije je tudi prožnost kože na vratu. Kožo na zgornji strani vratu nežno zagrabite, dvignite in spustite – pri zdravem psu se koža takoj povrne v prvotni položaj. Pri debelejših psih je preizkus s kožo težji, zato jim potipajte dlesni – dehidriran pes ima lepljive, suhe dlesni. Če se vam zdi, da je vaš pes dehidriran, simptomi pa niso očitni, obvezno obiščite veterinarja.

Kako jo preprečiti?

• Pes naj ima ves čas pripravljeno posodico z vodo, ki jo večkrat na dan menjajte.
• Posodico za vodo vsak dan operite, izberite pa takšno, ki je spodaj nekoliko obtežena, da se ne prevrne hitro.
• Opazujte, koliko vaš kuža pije. Psi naj bi na kilogram telesne teže potrebovali približno 30 mililitrov vode dnevno (upoštevajte tudi tekočino, ki jo zaužije s hrano, če ga ne hranile le s suho hrano).
• Nadzorovanje količine zaužite vode je poleti še bolj pomembno pri bolnih psih, ki imajo drisko ali/in bruhajo, in pri psih, ki so bili nedavno bolni ali še okrevajo. Če vidite, da pes pije premalo, se posvetujte z veterinarjem.
• Vedno, ko greste poleti s psom od doma, s seboj vzemite dovolj vode tudi zanj.
• Če pes pije (in je) malo, mu odprite gobček in poglejte, če ima v ustih poškodbe.
• Vedno poskrbite, da pes lahko pride do posodice z vodo. Če morate psa kdaj privezati, naj bo voda na dosegu.
• Onemogočite psu dostop do vode, ki ni primerna za pitje. Tudi straniščna školjka ni napajališče.