Statistični podatki
Glede na statistiko, ki pravi, da v Republiki Sloveniji v povprečju na leto dokončno posvojijo le nekje od 20 do 40 otrok, se marsikdo vpraša, kje nastane težava in zakaj je posvojitev tako malo, čakajočih bodočih staršev pa celo okrog 400 (po pridobljenih podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve). Odgovor se skriva predvsem v dolgotrajnosti postopka, specifičnosti vsakega posameznega primera in v dejstvu, da je "precej več kandidatov za posvojitev kot pa otrok, ki se jih lahko posvoji", pojasnjujejo na ministrstvu.
Vrste posvojitev
Posvojitev v Republiki Sloveniji ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-UPB1). V nasprotju z drugimi državami, ki kot obliko posvojitve otroka upoštevajo tudi tako imenovano nepopolno posvojitev, v Sloveniji poznamo zgolj popolno posvojitev. Po navedbah ministrstva za delo, družino in socialne zadeve popolna posvojitev pomeni, da "se posvojenec popolno izloči iz družine naravnih staršev ter preide v družino posvojitelja. Pri posvojitvi prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih staršev in do drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki nastanejo enaka razmerja kot med sorodniki. Posvojitev se ne more razvezati, posvojitelji pa se v matični register vpišejo kot posvojenčevi starši." (ZZZDR-UPB1)
Poznamo pa tudi tako imenovane enostranske in dvostranske posvojitve. Pri prvih gre za posvojitev otroka zakonca, v drugem primeru pa otroka posvoji par.
Pogoji za posvojitev
Pogoje in postopke posvojitve prav tako ureja zgornji zakon (ZZZDR-UPB1). Posvojitelj mora biti po zakonu od posvojenca starejši najmanj 18 let (razen izjemoma), posvoji se lahko le mladoletno osebo, kadar pa se odločamo za posvojitev otroka, starejšega od desetih let, se mora ta s posvojitvijo strinjati.
Po navedbah ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa zakon določa tudi zadržke za posvojitelja. In sicer posvojitelj ne more biti:
- oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica
- oseba, za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo posvojenca
- oseba, ki ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko pravico v otrokovo korist
- oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost ali ki je tako duševno prizadeta ali bolna, da utegne spraviti posvojenčevo zdravje in življenje v nevarnost.
Postopek
Kadar se po temeljitem premisleku par odloči za posvojitev, se mora najprej obrniti na Center za socialno delo (CSD) v kraju, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. Za pridobitev vse dokumentacije, potrebne za oddajo vloge za posvojitev, boste potrebovali največ tri mesece. V sledečem postopku nato CSD ugotovi izpolnjenost zakonskih pogojev, oceni objektivne možnosti in primernost za posvojitev, motive za posvojitev, pričakovanja, osebnostne lastnosti … Poleg tega lahko tudi odloči, da se otroka za določen čas namesti v družino posvojitelja, da se ugotovi, ali se bosta oba lahko vživela v nov položaj in ali je posvojitev za otroka koristna.
CSD pa na podlagi vseh ugotovitev v postopku lahko tudi ugotovi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji za posvojitev ali da posvojitev ne bi bila v otrokovo korist, in z odločbo zavrne predlog za posvojitev ali ustavi postopek za posvojitev, če je tega začel po uradni dolžnosti. Če pa ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za posvojitev in da je posvojitev v otrokovo korist, izda odločbo o posvojitvi.
V praksi pa se vsi ti postopki žal nemalokrat precej zavlečejo. Od izdaje odločbe Centra za socialno delo pa do prihoda otroka v nov doma lahko mine več mesecev ali celo let.