Prepričana je bila, da hišnik ni prava izbira, zato se je raje sama napotila v grozljivo temo. Ob vsakem koraku je slišala sopenje in pospešeno dihanje. Zaenkrat le svoje, toda strah se je vseeno naselil v njene kosti. Krenila je proti delu prostora, kjer so bile stalaže. S kolenom je trčila ob nekaj trdega in zaklela, nato pa šepaje stopila naprej. Z rokama je iskala oporo, stene so bile daleč, je pa kmalu pod prste dobila rob omare, v kateri so ležali fascikli. Zdaj je vedela, kje je, srce pa ji je vseeno premetavalo po prsnem košu. S stopalom je otipala tla pod seboj in previdno stopila naprej. Zdaj bi morala zaviti desno in priti do …
Zmrazilo jo je in otrpnila je, kot bi jo nekdo ustavil z naperjeno puško. Z roko je previdno tipala blago pod prsti in še enkrat prepričala, da je tam, kjer naj bi bila praznina, stala neka oseba. Čutila je njen dih na svoji roki, potem pa pogoltnila velik cmok, ki ji je obstal v grlu. Nenadoma so jo za pas pograbile močne roke in jo potegnile k sebi. Z vsemi štirimi je krilila po prostoru in ugotovila, da ne more zakričati. Skušala se je odriniti od rok, ki so jo prikovale k močnemu telesu, a zaman. Vsiljivec v temi jo je imel povsem pri sebi in čutila je, kako ji ovohava lase. Nazadnje se je z usti spustil po njenem vratu, nato pa z jezikom potegnil vse do ušesa. Z grozo je prisluhnila njegovemu šepetu: »Pa te imam!«
Za hip je pomislila, da ji je glas znan, a razum se ni dal. Morala je čim dlje od njega. Če bi lahko, bi mu z nohti iztaknila oči, a jo je premočno tiščal za zapestja. Čutila je, kako jo potiska proti steni, z mednožjem se ji je zarinil med noge, ki so kljub vztrajnosti končno popustile pred njim. Njena kolena so končala za njegovim hrbtom in zdaj je na mednožju še kako dobro čutila neznančev penis, ki je skozi hlače silil proti njej. »Posilil me bo!« je pomislila.
Z jezikom ji je že vedno bezal pod ušesom, nato po vratu in jo prisilil v poljub. Srce ji je razbijalo kot noro, za hip pa se je izgubila in pomislila celo, da ji zadeva všeč. Skušala se je otresti nenavadnih misli in se še enkrat na vso moč upreti. Ni ji uspelo. Neznanec ji je krilo spravil do pasu in na mednožju je čutila njegove prste. Še sama je bila presenečena, kako močno je bila vlažna. Potem ji je odmaknil hlačke in ji še enkrat zašepetal: »Saj veš, da sem jaz, ne?« v njegovem glasu je čutila posmeh in zdaj je končno vedela, kdo je. Po tihem ga je tam pričakovala. Zato se je tudi odpravila v arhiv, kljub temu da luč ni delovala in hišnik prav gotovo ni bil človek, ki bi ga želela poleg, ko bi se srečala z njim. Skrivaj sta se dobivala že en mesec. Tokrat prvič v službi in na takšnem temačnem kraju.
Popustile so ji vse zavore in ustnice je prisesala na njegove, ter z jezikom divje iskala njegovega. Z mednožjem je zdaj kar plesala okoli njegove nabrekline, ki jo je nekako uspel spraviti iz hlač in nastaviti na povsem mokre spodnjice. Umaknil jih je na stran, potem pa krenil naprej ter z velikim užitkom napolnil vrelino, ki je tesno objela njegovega tiča. Glas se ji je povrnil, a zdaj ni smela kričati. Skušala je ostati tiho, a povsem ni šlo. Ječala mu je ob ušesu, z glavo naslonjena na mogočno ramo. Bil je pravi mišičnjak in takšne tipe je oboževala. Seks z njim je bil vedno nekaj posebnega in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Dobesedno lebdela je v zraku, se ga oklepala z vsemi štirimi in z neznansko radostjo pospremila vsak nov ubod. Nikoli se ni utrudil in vedno je bila na cilju pred njim. Tudi tokrat, ko jo je v krčih prestavil na staro mizo, je bila v transu, preden je on potegnil junaka iz nje in izlil vrelo seme po njenem utripajočem trebuhu, ter za hip legel nanjo, da bi jo poljubil na potne prsi.
Podrl me je neznanec v arhivu
Večkrat zapored je pritisnila na stikalo, a luč se ni hotela prižgati. Očitno je bila žarnica fuč in kaj drugega ji ni preostalo kot, da se obrne na hišnika, ali pa v temi poišče po kar je prišla.