Pogosti stresni dejavniki so:

Prvič v jaslice, vrtec ... Že ločitev od staršev le za nekaj časa lahko povzroči anksioznost. Prav tako novi obrazi in nove preizkušnje v šoli.

Pomanjkanje prostega časa. Prezaposlenost zaradi prevelikega števila dejavnosti in pomanjkanje časa za ustvarjalno igro med vrstniki je stresno, kot tudi dejavnosti, v katerih otrok noče sodelovati.

Dogajanja okoli malčka. Otroci so občutljivi, če so priča prepiru staršev, pogovorom o finančnih težavah in podobno, saj lahko otrok prevzame zaskrbljenost staršev in še sam postane zaskrbljen.

Bratec ali sestrica. Pričakovanje novega družinskega člana lahko povzroči, da se ta sprašuje, ali ga bosta imela mamica in očka še vedno rada.

Ločitev. Ločitev dveh ljudi, ki ju ima najraje, pa čeprav ta poteka po mirni poti, je težka preizkušnja za otroke.

Mačeha/očim. Stresni dejavnik je tudi ponovna poroka in pridobitev novih družinskih članov.

Socialna vključenost. Družben pritisk, želja po ugajanju, biti to, kar drugi želijo, da je, in ne to, kar je, je za otroka stresno. Izolacija od igre, vrstnikov, otroško zmerjanje pa stres še dodatno povečajo.

Televizija. Ne le grozljivi filmi, ampak resnične novice in njihovo nazorno prikazovanje, na primer vojne, žrtve, terorizem, lahko začnejo ogrožati občutek malčkove varnosti, saj otrok ne razume vedno tega, kar vidi.

Smrt. Izguba bližnjega, pa čeprav z razlago, da nas gleda od zgoraj, za otroka ni lahka.

Selitev. Čeprav se velikokrat veseli novega, je pakiranje in slovo od stare druščine, nato novo, tuje, neznano okolje, stresno tudi za otroka.