Od užitne divje hrane marsikdo pozna le regrat, čemaž, koprive in šparglje, a narava v teh dneh ponuja veliko več. V svet divjih rastlin smo se podali s poznavalcem Dariom Cortesejem, ki poudarja, da je treba za nabiranje izbrati travnike, neobremenjene s pesticidi.

Štirikrat več rudnin
Divja hrana v primerjavi z gojeno zelenjavo vsebuje v povprečju trikrat, štirikrat več vitaminov in štirikrat več rudnin, zato jo je treba uživati previdno, sploh če vaše telo tega ni navajeno. "Začnite postopoma in v manjših količinah, saj lahko že tridnevno zaporedno uživanje povzroči prebavne motnje," opozarja Cortese. Ne delajte si zalog; tovrstno hrano nabirajte sproti, saj je sezona od zgodnje pomladi do pozne jeseni. "Nabrane rastline samo malo poškropite z vodo in zaprite v posodo; na hladnem bodo zdržale tudi nekaj dni," dodaja.

V solati, juhi ali skuti
Najokusnejši so mladi poganjki, ki jih lahko uživate surove. Enako velja za liste, stebla in cvetove, ki bodo popestrili spomladansko solato. Rastline lahko pripravite tudi kot prilogo – skuhate jih v sopari ali zabelite z oljčnim oljem – ali uporabite kot dodatek pri enolončnicah, iz njih skuhate bogato juho ali drobno nasekljane zmešate s skuto. Divja zelišča, tako sveža kot posušena, pa porabite kot začimbe.