Tihožitje kot vizualna forma, balet kot gibalna forma, verz kot miselna forma, histerija kot tradicionalna forma, eksces kot estetizirana forma. Tihožitje uprizarja umik v negibnost. Tihožitje je zanka treh tradicionalnih form: tihožitja kot vizualne forme, baleta kot gibalne forme in verza kot miselne forme. Prestop tradicionalne norme, kot družbeno sprejete konvencije, je nekoč veljal za eksces: nezmeren, prekomeren, histeričen odziv.

Histerija je vse do 17. stoletja veljala za izključno žensko bolezen, ki jo povzročajo motnje v delovanju maternice, kot terapijo pa so predpisovali spolni odnos, orgazem in nosečnost. Danes histerija ni več ženska bolezen, eksces pa ne velja več za dejanje prekoračitve ali upora – obstaja samo še kot normiran protokol demokratizacije (histerizacije) norme. Tudi v performansu Nataše Živkovič uriniranje balerine v čajnik eksces obstaja zgolj kot estetizirana gesta njene podreditve in čistega užitka, da to lahko stori. To je čas histeričnega tihožitja.

Ustvarjalci:
Zamisel: Nataša Živković in Bojan Jablanovec
Izvajalka: Nataša Živković in Skriti Gostje
Verzi: France Prešeren
Režija: Bojan Jablanovec
Lučno oblikovanje: Igor Remeta
Producentka: Špela Trošt
Produkcija: Via Negativa, 2010
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, mesto Ljubljana
Premiera: 17. oktober 2010, festival Mesto žensk Ljubljana