Julij Cezar, eden največjih vojskovodij v zgodovini in rimski diktator, je bil znan po svojih kompleksih zaradi izgube las. Zato je na glavi pogosto nosil lovorjev venec, ki tako ni bil le znamenje slave, temveč je nadomeščal lasuljo.

Arheološko vedo pa je nedavno navdušila najdba z dna reke Rhone pri mestu Arles. Tam so našli marmornat kip v naravni velikosti, ki po vsej verjetnosti upodablja Cezarja in je moral biti narejen okoli leta 49 pr. Kr., torej še za časa njegovega življenja. Njegova posebnost so izjemni detajli, saj se vidijo gubice, ki jih je takrat 51-letni vojskovodja dobil med svojimi napornimi pohodi in vojnami po Galiji. Na kipu je jasno vidna tudi napredujoča plešavost, zaradi katere so ga njegovi sovražniki zasmehovali in Cezarju tako povzročali velike komplekse.

Najstarejša upodobitev?
Francoski arheologi trdijo, da gre pravzaprav za edino upodobitev kasnejšega diktatorja za časa njegovega življenja poleg Turinske maske, ki je nastala tik pred ali takoj po njegovi smrti. Ostali znani Cezarjevi kipi so nastali po njegovi smrti.

Uganka ostaja le še vprašanje, zakaj je kip končal v reki. Mesto Arles je bilo v takratnih časih poimenovano "mali Rim v Galiji", po atentatu na Cezarja v senatu leta 44 pr. Kr. pa so za njegove podpornike nastopili težki časi, zato so se kipa najverjetneje znebili. Kip so našli že oktobra lani, vendar niso obvestili javnosti, da ne bi privabili nepooblaščenih lovcev na starine. Poleg njega so našli še 1,80 metra velik marmornat kip boga Neptuna iz tretjega stoletja ter dva manjša bronasta kipca.