Nazadnje ste bili v Ljubljani pred slabim letom in pol - s skupino Interpol v Križankah. Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin?
Jedel sem najboljše kosilo na turneji. Eno od najboljših, kar se jih spomnim.

Res? Kje pa?
Res. V starem delu mesta pri reki, kjer so mostovi. Kakšno ulico stran od tam je v nizu nekaj restavracij. V eni od tistih. Bilo je tako dobro, da sem vsako jed posebej fotografiral in sproti pošiljal prijatelju.

Je šlo za kakšno tradicionalno slovensko jed?
Mislim, da ne. Zdelo se mi je zelo mednarodno, a bilo je res, res dobro in izjemno lepo pripravljeno. Ljubljana je res lepo mesto.Takšne stvari si zapomniš, saj smo na turnejah večinoma navajeni na slabo, hitro hrano, kot so pizze in podobno.

Se boste tokrat vrnili tja?
Ne, ker je naš hotel le nekaj ulic stran in ne bo časa. Odpotujemo že po koncertu.

Kam?
(Vpraša menedžerja, kje je naslednja postaja, op. p.) Na Dunaj, očitno. Tudi tam je lepo. Ne bi smelo biti daleč, ne?

Ne, okoli štiri ure vožnje. Torej, ne moreva mimo Juliana Plentija, vašega alter ega ...
To je lik iz moje preteklost. Še preden smo posneli album z Interpol, sem kot Julian Plenti igral folk glasbo. Prvi solo album je bil pravzaprav sestavljen iz starejših pesmi, ki sem jih napisal v mladosti. In res sem jih hotel izdati takšne, kot sem jih napisal takrat - brez spreminjanja.

Je ostalo še kaj od tega neizdanega materiala?
Mislim, da sta še dve pesmi iz mojih študentskih let, za kateri pa mislim, da ju nikoli ne bom delil z javnostjo. Če pa se jih nekega dne odločim izdati, bi jih moral kot Julian Plenti, ker sem jih napisal v tistem času.

Torej je Julian Plenti še živ in se morda nekega dne spet vrne?
Živ je, živ. Najbrž pa ga kar nekaj časa ne boste videli.

Kaj pravzaprav pomeni ta fascinacija z alternativnimi liki v rokenrolu? David Bowie je imel Ziggyja Stardusta in tako naprej ... Ima to kakšno povezavo s samozavestjo? Se umetnik lažje predstavi na odru, če igra vlogo nekoga drugega?
S samozavestjo? Ne. Mislim, da ne. Vsaj pri meni gre bolj za zabavo. Inspiracijo za alter ege črpam bolj iz hip hopa, ne toliko iz rokenrola. Moj najljubši hiphoper je Kool Keith, znan tudi kot Dr. Octagon. Gre za tradicijo v hip hopu. Recimo, ko smo začeli z Interpol, sem drugim članom rekel, da ne bom Paul Banks, temveč Julian Plenti, pa s tem niso bili preveč zadovoljni, ker so oni želeli uporabljati svoja prava imena. Pri meni torej ni šlo za to, da sem potreboval lažno ime, da sem lažje posnel svojo samostojno ploščo. Menim, da gre pri umetnosti za to, da brišeš meje med realnostjo in fantazijo.

Torej gre za performans, teater?
Ja, nekaj v tem smislu. Če si recimo oblečeš kostum Spider-Mana, še ne pomeni, da nočeš biti ti, temveč da si se za to odločil, ker je zabavno biti Spider-Man. In najbrž pomaga izvajalcu, da lahko reče: "Morda sem jaz običajen, dolgočasen tip, ampak tole je pa vznemirljivo, drugačno." Na naslovnici albuma Julian Plenti sem bil jaz, torej se nisem skrival. Gre bolj za igrivost kot karkoli drugega. Ker zdaj uporabljam svoje pravo ime, to ne pomeni, da želim povedati, da sem to zdaj resnično jaz, temveč gre le za novo glasbo. Julian Plenti je bil tribute moj študentskim letom, zdaj pa želim, da so stvari bolj preproste.

Je Paul Banks vaš do zdaj najiskrenejši album?
Ne. Na zadnjem albumu Interpol sem napisal pesmi, ki so bile enako ali celo še bolj iskrene kot te zdaj. Če postajam bolj iskren, se to navezuje predvsem na leta, ker postajam zrelejši, ne toliko na prava imena ter samostojne ali skupinske plošče.

Kaj pa je tista glavna razlika, ki jo občutite, ko ustvarjate glasbo sami in pa v skupini?
Odvisno od skupine. Če bi bil Interpol bend, v katerega pridem in vsem povem, kaj naj igrajo, potem bi šlo za isto stvar kot pri mojih solo albumih. Ker pa je z Interpolom začel Daniel in je imel že takrat veliko pesmi, sem se jim pridružil kot drugi kitarist. Potrebovali pa so vokalista in bil sem edini, ki je pisal besedila, zato sem avtomatično prevzel še vlogo pevca. V Interpolu vlada sicer zelo demokratično vzdušje, njegovi začetki pa bazirajo močno na Danielovi glasbi. Ker sem glasbo pisal, še preden sem se jim pridružil, je zame pomembno, da ustvarjam tudi sam, saj tako lahko vplivam tudi na zaporedje akordov, ne samo na besedila in vokalno linijo. To sem vedno sem želel ustvarjati sam. Pri Interpolu sem se dolgo časa počutil zelo udobno, ker Daniel piše tako dobro glasbo, da nisem čutil potrebe po tem, nato pa me je nekega dne pičilo, da moram končati, kar sem začel kot študent.

Od kod pravzaprav vaše navdušenje nad hip hopom?
Od 12. leta. Najbrž so vsa tista opozorila na raperskih albumih (parental advisory) zaradi neprimernih besedil dosegla ravno nasproten učinek. Takrat je odmevala cenzura s Tipper Gore, NWA pa so izdali album Straight Outta Compton.

Je bil hip hop za vas torej rokenrol tistega časa?
Niti ne. Rokenrol oziroma rock se je dogajal vzporedno, le pritegnil me ni tako, kot me je hip hop. Ko pa sem prišel v najstniška leta, sem podrobneje spoznal rock - poslušal sem Led Zeppelin in The Rolling Stones. Tako sem začel igrati kitaro, nato pa sem se leta kasneje spet vrnil k odkrivanju hip hopa. Vsak ima svoj okus. Lahko bi ure in ure govoril o tem, kaj vse me fascinira pri hip hopu ...

No, toliko časa nimava ... (smeh) Še zadnja stvar o tem - zakaj potem hip hopa ne uporabljate v svoji glasbi, zakaj recimo ne rapate?
Ker imam preveč rad vokalno melodijo. Uporabljam pa hiphopersko produkcijo. Veliko tudi razmišljam o minimalizmu v hiphoperski produkciji, čeprav se je ne poslužujem. Zdi se mi poseben dosežek, da je tako malo glasbe, nobenega petja in je še vedno vznemirljivo. Rad bi poustvaril kaj takega, a vedno se znajdem pri melodiji, ki mi je bolj domača - zavedam se, da rapati pač ne znam in se tega ne bi šel. Bi pa rad produciral kakšen hip hop album.

Komu bi recimo producirali album?
Prejšnji teden sem naredil mixtape, elektronsko glasbo z različnimi raperji - tudi takšnih, ki so moji najljubši. Rad bi produciral ogromno raperjev - raje sploh ne začnem naštevati ... To instrumentalno glasbo delam na računalniku.

Ste bili presenečeni nad nekaterimi, ki so se odzvali?
Da, zelo! Nisem mogel verjeti, da bodo rapali zame - bil sem počaščen (iz žepa vzame svoj mobilni telefon in začne predvajati enega od raperskih sodelovanj).

Boste nocoj (intervju je bil posnet pred koncertom v soboto popoldne, op. p.) igrali tudi katero od Interpolovih pesmi?
Ne. To bi mi bilo zelo čudno. Veliko ljudi me sprašuje, zakaj ne ... Če bi Interpol razpadli - mogoče. Vseeno pa bi izbrano pesem tretiral kot priredbo. Težko bi jo imel za svojo pesem, ker ni v celoti moja - je pesem skupine Interpol. Skupaj smo jih napisali in zaenkrat smo še vedno skupaj.