Plavi orkestar, ena ključnih pop skupin nekdanje države Jugoslavije, ki jo poznamo prav vsi in katerih pesmi so se zapisale v glasbeno zgodovino našega področja, so se včeraj po osmih letih vrnili na ljubljanski oder. Občinstvo so razveselili s svojimi večnimi uspešnicami. Njihove pesmi so tiste, ki jih poznajo vsi. So pesmi, s katerimi se lahko veselimo in jokamo. Pesmi, ki so resnično postale del nas. Od Suade, Kaje, Bolje biti pijan nego star, do Ako su to samo bile laži in Kad ti ljubav ime prozove ...
Kot je pred meseci povedal pevec Saša Lošić – Loša v našem intervjuju: "Mislim, da Plavi Orkestar nima več nobene veze z nami, ampak z nekakšnim občutkom preteklih časov. Zgodi se, da se poleti sprehajam po Ljubljani in slišim mlade ljudi, ki pojejo Od rodjendana do rodjendana ali Bolje biti pijan nego star in sploh ne vedo, da sem jaz tisti, ki poje to pesem. (smeh)"
In res. Plavi orkestar niso samo štirje glasbeniki, niso le Saša Lošić, Saša Zalepugin in brata Admir in Samir Ćeremida. Plavi orkestar so postali del naše kulture, kar so znova dokazale polne Ljubljanske Stožice. Zgodil se je medgeneracijski spektakel, ki je povezal staro in mlado. Saša, ki že tri leta ne živi več v Ljubljani, je občinstvo očaral s svojim slovensko-bosanskim esperantom: "Opravičujem se na mom tarzan miksu, mog jezika i slovenačkog. /…/" Nihče mu ni zameril, vsaj sodeč po odzivu na njihove pesmi ne …
Med nizanjem avtorskih uspešnic pa so se 'Plavci' poklonili tudi slovenski glasbi in v Ljubljani zapeli legendarno uspešnico skupine Pepel in kri Dan ljubezni, ki jo je Saša napovedal z besedami. "Vrhunec našega zadnjega koncerta v Ljubljani, ki je bil leta 2010, je bila pesem, ki smo jo takrat zapeli povsem spontano. Pesem, ki so jo imele zelo rade naše mame, naše babice. Iz naše perspektive je to bila najlepša pesem, ki je prišla na male črno-bele televizorje iz Slovenije." Dvorana je s skupino zapela eno najlepših pesmi slovenske glasbene zgodovine in se med prepevanjem sinhrono pozibavala. Morje obiskovalcev je obstalo v glasbenem času in prostoru.
Sarajevska skupina je v sklopu svoje turneje Plavomanija modro obarvala Stožice in srca svojih najbolj zvestih oboževalcev v Sloveniji, ki jih je očitno vsaj približno 12 tisoč, kolikor sprejme dvorana za Bežigradom. Dosegli so namen svoje turneje in se z dvoinpolurnim koncertom znova zapisali v spomin mnogih, ki so si njihov koncert v Ljubljani nazadnje ogledali leta 2010. S pesmijo Odlazim so se poslovili in malo čez enajsto uro zvečer s poklonom zapustili oder.
JA, RES ... BILO JE LEPO ... SPONTANO, UGLAJENO ,,, LEPO JE VIDETI, KO ODER IN PUBLIKA POSTANETA NEKAJ SKUPNEGA …