Drugega maja je odjeknila vest, da je v 77. letu starosti umrla novinarka in publicistka Manca Košir. Na ljubljanskih Žalah so se od nje poslovili včeraj. Odprtih je bilo kar sedem žalnih knjig, pred katerimi se je naredila ogromna vrsta. Mančina žara je bila nekaj posebnega - prekrita je bila z mahom. Med žalujočimi smo opazili Vlada Kreslina, Pia Zemljič, predsednico Slovenije Natašo Pirc Musar, Tanjo Fajon, Salome in mnoge druge znane obraze iz sveta kulture in politike ter Mančine nekdanje kolege. Govori se, da na Žalah še nikoli oziroma že zelo dolgo ni bilo toliko ljudi kot včeraj.
Predsednica RS pa se pogreba ni udeležila kot najvišja državna predstavnica, pač pa je Manco že od najstniških let poznala tudi osebno. "Jaz se Mance spomnim iz svojih srednješolskih časov, in sicer iz preprostega razloga, Ladeja, njena hčerka, je bila moja sošolka. Tako da je Manca prišla kdaj na govorilne ure, sedela z mojo mamo in poslušala, če smo kakšno ušpičili. Drugače pa mi je Manca en tak navdih, kar sem tudi zapisala v knjigo spominov. Bila je navdih, je navdih in vedno bo! Ne samo zame, ampak jaz mislim, da za mnoge Slovence in Slovenke. Pustila je pečat. In še eno stvar bi rada povedala, jaz bi tudi imela tak pogreb, kot ga je imela ona danes," je Pirc Musar povedala za Žurnal24.
Manci so na njeni zadnji zemeljski poti uresničili še zadnje želje. Na Žalah se je zaslišala pesem Oliverja Dragojevića Vjeruj v ljubav. Manci v slovo so pozneje zaigrali še znano pesem Edith Piaf Non, je ne regrette rien (Ne, ničesar ne obžalujem), Dinamitke pa so v slovenščini zapele pesem Hallelujah. Ta pesem je nekaj posebnega. Mančina hči Ladeja jo je namreč jutro po mamini smrti prvič slišala v slovenski izvedbi. Med to pesmijo so se žalujoči prijeli za roke in jo skupaj zapeli. Pogreb je bil predvsem praznovanje njega življenja, več utrinkov najdete TUKAJ.
A obstaja kje kakšen video in ne samo fotografije?
Sožalje njeni hčerki za pokojno mamo vsa ostala elita pa ji ni niti do kolen prva takih je musarca.
A od SDSSa ni bilo pa nikogar? No, kaj bi polpismeni hodili na pogreb nekoga, ki mu je bila slovenščina …