Pod katere uspešnice Big Foot Mame ste se podpisali?
Mala nimfomanka, Nisem več s tabo, Črn tulipan, Rola se, Garbage (Hip hop med nogami), Fenomen, Tatoo, Dolg nazaj – to so bili samo singli.
Razšli ste se, ker ste želeli biti vi bolj pop, ali ne?
Ja, hotel sem biti malo drugačen, bolj sofisticiran in iti v britpop varianto, saj nisem imel nič več pametnega povedati v klasičnem rockovskem rifovskem slogu. Hotel sem bolj sofisticiran rokenrol, ampak sem bil zelo sam v tem razmišljanju.
Kako so preostali komentirali vaš glasbeni predlog?
Saj moj predlog ni bil: “Zdaj bomo pa šli drugam.” Začel sem delati takšne komade in videl sem odziv. Grega, prvi, ki je interpretiral moje komade, se je začel zelo umikati, komadi mu niso bili všeč in med nama je nastal neki prepad.
Se strinjate, da je bila pozneje Polona Kasal odlična izbira za vašo prepoznavnost?
Absolutno. S Polono sva naredila kar nekaj komadov, ki so na radijskih postajah še danes zimzeleni. Polona je bila čisto nova smer, v katero sem želel iti, in sva jo uresničila.
Mora biti pevka lepa?
Za glasbo ne.
Kaj pa za prepoznavnost?
Za prepoznavnost pa mora biti lepa oziroma mora imeti karizmo.
Vi vedno izbirate lepe ženske. Tudi Ema Gagro, s katero sodelujete pri novi plošči, je lepa. Se strinjate?
Ja, absolutno. Na avdiciji smo imeli kar nekaj pevk in nobena ni bila grda. Ampak Ema je prepričljivo zmagala. Sicer je bila edina s Hrvaškega, a je imela v glasu veliko več karizme kot druge pevke. Karizma vokala je pri meni absolutno najprepričljivejši moment.
Zdi se mi, da so vokali, ki jih izbirate, bolj hladni.
Polona je bila morda hladna, ampak je bila v tem zelo dobra; imela je izjemno lepo barvo. Ema pa ima veliko bolj našpičen, energičen vokal. Ne bi rekel, da je hladna; morda je moj način pisanja bolj molovski in naredi pevke, ker pač interpretirajo moje tekste, hladne, molovske, melanholične.
Ste kdaj razmišljali, da bi za interpretacijo svojih komadov vzeli pevca à la Justin Bieber, ki ima ogromno najstniških oboževalk?
Ne, nisem, saj izhajam najprej iz glasbe. Če bi Justin Bieber zelo dobro pel, bi se absolutno poskušal dogovoriti za kakšno sodelovanje, ne upoštevam pa izključno komercialnega vidika.
Ste kdaj razmišljali o moškem vokalu?
Ko sva se s Polono razšla, sem dejansko hotel obrniti zgodbo in začeti z moškim vokalom. Ampak prišla je Ema in spet sem se odločil za vokalistko. Sem pa razmišljal o tem, saj sem imel občutek, da bodo vsako žensko, ki bo prišla, primerjali s Polono. Nisem želel tega.
Zakaj ste se na zadnjem albumu odločili za hrvaščino?
Zakaj pa ne?
Se vam zdi, da so v Sloveniji nekateri zelo nestrpni do hrvaške glasbe?
Ja. Mislim, da je težava v tem, da se počutijo ogrožene, ker hrvaški glasbeniki veliko igrajo pri nas. V Sloveniji se posluša hrvaška glasba, na Hrvaškem pa slovenska ne. Zdi se mi, da je del naše scene in poslušalstva ter ljudi, ki se ukvarjajo z glasbo, užaljenih. Prepričani so, da so v podrejenem položaju, kar morda smo. Ampak jaz tu ne vidim minusa, saj mislim, da lahko to izkoristim. Zdi se mi, da je za slovenskega glasbenika veliko lažja pot uspeha na Jugu kot pa čez Karavanke, severno, saj se veliko bolj razumemo med sabo. Zame to ni nič slabega. Končno se dejansko moja glasba vrti na hrvaških lestvicah, kar je uspeh.
Je hrvaščina spevnejša od slovenščine?
Ne.
Singel Hoču neču je disko komad – je cela plošča bolj disko?
Plata še vedno bazira na melodijah in dobrih tekstih. Vedno so mi govorili, da sem melanholičen, ampak mislim, da ta plošča ni toliko melanholična, da je dosti udarna prav zaradi Eminega vokala. Veliko smo posneli z živimi inštrumenti, v glasbi ni več toliko računalnika, kar se tudi sliši.
Ploščo je izdala ZKP RTV Slovenija. Je težko izdati ploščo pri takšni založbi in ali je to zagotovilo, da se glasba vrti na nacionalkinih TV in radijskih postajah?
Te se absolutno potrudijo vrteti največ, kar lahko. Ali je težko? Najbrž ne izdajo vsakomur. Tako kot vsaki založbi jim je pomembno, da v svojo hišo dobijo kakovostne izvajalce in avtorje. Ta trenutek je ZKP kar vroča založba. Ne bom izdal njihovega recepta, ampak saj vsi vemo, zakaj.
Kako ste začeli sodelovati?
Mislim, da je Andrej Karoli prvi dal znak, da bi to izdal, in je sprožil iskrico v sami hiši ZKP.
Je z RTV trenutno aktualno sodelovati tudi zaradi novih televizijskih glasbenih oddaj?
Mislim, da so te nove oddaje dosti narejene s strani koprodukcij. Videozid se sicer predvaja na nacionalki, ampak nacionalka nima v njihovem programu nobene besede. To dela Mangart, torej izbira izvajalce. Zdaj ni tako, da če si pri ZKP, si obvezno tudi pri Mariu, pri tej in oni oddaji. Poleg tega mislim, da tudi sami vedo, da niso vse oddaje o glasbi primerne za določenega izvajalca.
Je radio za glasbenega izvajalca aktualnejši?
Mislim, da ima televizija veliko večjo moč.
Prvič nastopate v Kinu Šiška?
Prvič in se zelo veselim nastopa pred domačo publiko. To je prvi večji koncert Guštija, odkar ni več z Big Footi. S Polono sva sicer igrala v Bofu, a to ni bilo središče urbane glasbe, ampak pač neki trgovski center. Kino Šiška je pa le neka ustanova, ki je prav za to, in imam kar lepo pozitivno tremo nastopati tam.
Nastopili boste v sklopu serije Yu Go?
Ja, gostje bodo Leto štuke iz Sarajeva.
So večeri Yu Go dobri?
Karkoli se izmenja, je pozitivno. Na žalost se to dogaja samo v Sloveniji; v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu te izmenjave žal ni. Ampak mislim, da je Kino Šiška v tem dosti prodoren in da delajo v tej smeri, kar se je pokazalo tudi zdaj, ko so peljali kopico alternativnih bendov v Beograd in Sarajevo. Povezujejo mladinske centre, v katerih se dogajajo koncerti, da bi scena spet začela krožiti.
Ampak so tarnali, da ni bilo dobrega obiska ...
Saj 20 let nihče od Slovencev ni šel dol. Nekdo, ki se je rodil leta 1990 in je zdaj star 21 let, ne more nič vedeti o Pankrtih, Laibachu, Lačnem Franzu, o tem novem valu, ki se je takrat dogajal. Mislim, da moramo tem ljudem dati čas, da se navadijo, in moramo prek pravilnih kanalov priti do njih, da jih ozavestimo, da se tudi v Sloveniji dela dobra glasba.