"Populacija tigrastih komarjev se v naših krajih ne povečuje v skladu z napovedmi izpred nekaj let," je povedal Marko Vudrag, strokovni direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica. Po njegovi oceni je razlog morda v tem, da je to tujerodna vrsta, v naše kraje prenesena slučajno, tukaj pa nima tako dobrih pogojev za razmnoževanje kot v tropih.

Ogrožena vsa Slovenija. Po besedah biologinje Katje Kalan je bila lani največja populacija tigrastega komarja na Obali in Goriškem. "Potencialno območje tega komarja pa je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) celotna Slovenija – razen Alp in dinarskega območja," je pojasnila.

Prenašalci virusov. "Komar ob piku s krvjo posesa viruse iz nosilca in jih prenese na druge ljudi," je okužbo razložil Vudrag. Mrzlico chikungunya po njegovih navedbah prenašajo tigrasti komarji, pa tudi komarji, imenovani Aedes aegypti mosquitoes, ki jih poleg tigrastih komarjev najdemo na Obali. "Ti so bolj znani kot prenašalci neke druge mrzlice, in sicer rumene," opozarja. Oba komarja po njegovih besedah lahko prenašata te virusne bolezni – ob pogojih, da bo k nam prenesen kakšen okužen komar ali da bo pri nas kakšen okužen bolnik ali prenašalec virusa. "Do zdaj v Sloveniji nismo imeli ne neposredno okuženih ne okuženih iz drugih dežel," je dodal.

Vedeti, kdaj se pojavlja. "V Sloveniji monitoringa tigrastega komarja še ni," pravi Katja Kalan, bi ga pa bilo po njenem mnenju smiselno uvesti. "Tako bi dobili podatke o tem, kdaj v sezoni se komar začne pojavljati in kdaj se to pojavljanje konča, kdaj je populacija največja in kje je bolj številčen," pojasnjuje. "Priporočljivo bi bilo tudi spremljanje pojavljanja na območjih, ustreznih za njegovo naselitev, kjer do zdaj še ni bil opažen," dodaja. Po podatkih ministrstva za zdravje ima Zavod za zdravstveno varstvo Koper na področju javnega zdravja za leto 2010 nalogo proučevanja tigrastega komarja. "Cilj naloge bo pridobiti relevantne podatke o tigrastem komarju in možnih ukrepih za zmanjšanje njegove populacije."

Simptomi chikungunye. Glavna znamenja bolezni so nenaden nastop vročine, bolečine v sklepih, otekanje sklepov, bolečine v mišicah, glavobol in splošna oslabelost, fotofobija, nespečnost, morda krvavenje iz nosu in dlesni ter izpuščaji, kot je urtikarija. Obolenje po navadi mine po sedmih dneh in brez posledic.

Na potovanju dolgi rokavi in hlačnice. "Za vse potnike, ki potujejo v dežele s chikungunyo, priporočamo, da čim bolj omejijo izpostavljenost komarjem," pravi Marko Vudrag. Med gibanjem na prostem svetuje obleko z dolgimi rokavi in hlačnicami ter uporabo sredstev proti komarjem, ki so več kot 30-odstotna. "Za nosečnice in otroke do tretjega leta ta sredstva niso priporočljiva," opozarja. Svetuje tudi uporabo mrež proti komarjem, pred potovanjem pa priporoča posvet z zdravniki na zavodu za zdravstveno varstvo o epidemioloških razmerah v deželi, kamor potujejo. Obvezna je ureditev zdravstvenega zavarovanja v tujini in potovalne lekarne; seznanite se s tem, kje v tujini lahko dobite pomoč.