V Ljubljani se je za mesec dni ustavila zanimiva razstava grafik italijanskega renesančnega arhitekta Andree Palladia z naslovom Komentarji Julija Cezarja. 42 grafičnih listov iz let 1572-73 upodablja Cezarjeve podvige z geometrično natančnostjo, čistostjo znaka in jasnostjo volumnov, cikel pa prihaja iz zasebne zbirke Rinaldi.

Ob 500-letnici njegovega rojstva je Cankarjev dom v sodelovanju z italijanskim kulturnim inštitutom tako predstavil javnosti ilustracije, ki so glede na arhitektov bogat opus sekundarnega pomena, vendar pa odražajo njegovo strastno zanimanje za proučevanje antične zgodovine. Prve grafike za komentarje sta sicer naredila Palladijeva sinova Leonid in Orazio, vendar jih je po njuni prezgodnji smrti dokončal sam.

Andrea Palladio je bolj znan po palačah, kot je podeželska vila Barbaro v bližini Trevisa. © AFP

Palladio se je s klasicističnim študijem ter klasično arhitekturo seznanjal preko Vitruvija in sodobnikov, kot sta arhitekta Bramante in Alberti . Kot velik teoretik in hkrati ploden ustvarjalec je izoblikoval svoja arhitekturna načela, ki jim je dosledno sledil: načelo popolne harmonije v tlorisu in oblikovanju arhitekturnega telesa, lepota v skladnosti razmerij med arhitektonskimi masami, izključevanje odvečnih dekorativnih elementov, svojevrstna uporabnost in zgodaj razvit čut za vlogo človeškega dejavnika v arhitekturi.

Ker je navdih za svoj slog črpal predvsem iz starorimskih templjev, je njegova zapuščina polna vil in palač iz italijanskih mest in podeželja. Njegov slog je dobil ime paladijski klasicizem in je v naslednjih stoletjih močno vplival na arhitekturo. Po objavi knjige z naslovom Štiri knjige o arhitekturi leta 1570 pa se je njegova slava bliskovito razširila po celi Evropi.