Žurnal24 je bil eden od treh medijev, ki je dobil priložnost, da si v Dominikanski republiki ogleda ozadje snemanja enega najbolj priljubljenih šovov pri nas – Exatlona.
Snemanje in življenje tekmovalcev in ekipe tudi letos poteka v mehurčku. Vsi živijo v posebnem naselju, do katerega je vstop zelo omejen. Tudi novinarji nismo smeli do tekmovalcev, saj ne smejo priti do informacij, kaj se zunaj dogaja. Popolnoma so ločeni od realnega sveta, tako kot tudi tekmovalci, ki izpadejo. Ti morajo še nekaj dni po koncu njihove poti v šovu preživeti v izolaciji. Domov se vračajo šele, ko na televiziji pokažejo njihov zadnji dan.
Slovencem leto bolj zaupajo
Tako kot lani režisersko taktirko vrti turška produkcija hiša, ki je lastnica licence, in ki nad vsem bdi kot sokol. A tam je tudi manjša ekipa Slovencev, ki predstavljajo vez med tujimi medijskimi strokovnjaki in slovensko publiko. Kulturne razlike pa ni vedno tako preprosto prebroditi, a letos je lažje, pravi Mateja Seničar, kreativna producentka šova. "Turška ekipa nam letos bolj zaupa. Saj jih razumem. To je njihov format, njihov dojenček in logično je, da smo se jim morali lani dokazati. Ob vrniti v Dominikansko republiko sem se takoj počutila dobrodošlo, seveda pa imamo še vedno konstruktivne debate, se kdaj ne strinjamo in jim moramo podrobneje predstaviti, kako Slovenci dojemamo določene stvari. Tudi naša ekipa se je spremenila – to sezono imamo poleg novih tekmovalcev tudi nova glavna akterja, Jureta Koširja in Igorja Mikića, ki sta se zelo izkazala."
A novi člani ekipe niso bili edini izzivi. Ste se spraševali, zakaj so se poligoni letos tako pogosto ponavljali? Kriva je Fiona … "Gledalcem moramo ponuditi nekaj novega, šovi ne smejo biti predvidljivi. Vmes se je zgodil orkan Fiona in porušil več poligonov, ki bi jih morali predstaviti, pa so nam načrti žal padli v vodo. Smo pa uvedli dve tekmi za obstoj, kar je šokiralo tekmovalce."
Orkan je na srečo poškodoval le poligone. Najbolj je produkcijo skrbelo za tekmovalce, ki so bili takrat nastanjeni v kolibi. "Preventivno smo jih takoj evakuirali. Sicer se nismo počutili ogrožene, je bilo pa strašljivo. Telefoni niso delali, interneta ni bilo, le dve vtičnici sta delali … Kot v kampu. (smeh)."
Nesrečni poligon …
"Preverjali smo, ali je poligon Apokalipsa res sporen glede skokov. Na poligonih moraš biti ves čas zbran, saj lahko že en napačen gib pomeni poškodbo. Morda sta bili tudi Teja in Maja zbrani, ampak nekaj sta morali naredili drugače kot fantje, ki so šli gladko čez ovire. Mislim, da nobena od njiju ne krivi poligona. Zares ne veš, ali gre za človeško napako ali ne. Ko se je zgodila nesreča … Takrat je nastala tišina na setu. V takih trenutkih te ne zanima, kdo bo zmagal. Z vsakim, ki je doživel hujšo poškodbo, sem se pomenila in jih potolažila, da Exatlon ni vse."
V takšnem šovu ni pomembna le telesna pripravljenost kandidatov, ampak tudi psihična. V težkih trenutkih tekmovalcem ob strani stojijo reporterji, ki z njimi sicer snemajo intervjuje. "Imamo zelo dobre reporterje, ki jim lahko zaupajo in so njihovi prijatelji. Če obstajajo večje težave, se jim tudi jaz na voljo. Ena stvar je, kako dobro so fizično pripravljeni, drugo pa je psihična pripravljenost. Želim jim dati občutek, da lahko zdržijo in nadaljujejo s tekmovanjem, če bodo v svoji glavi le lahko naredili preklop. Če jim pomaga zgolj pogovor z osebo, ki ni ves čas tam, hvala bogu …" dodaja Seničarjeva.