Gibanje. "Veliko otrok ne zna sonožno preskočiti kolebnice," opozarja razredničarka tretjega razreda Adriana Gaberščik in starše poziva, naj z otroki čim več časa preživijo v naravi in gibanju.

Kondicija je slaba

"Gibalne sposobnosti otrok so vse slabše," potrjuje učitelj športne vzgoje na Osnovni šoli Vič v Ljubljani Aleš Rot. Bistveno se poslabšujeta vzdržljivost in moč rok. Le slaba tretjina otrok naj bi bila sposobna splezati po vrvi do 
konca. V nasprotju s tem pa se pri otrocih izboljšuje koordinacija roka-oko; kot pravi Rot, predvsem na račun računalnika in dela z miško.

Vsaj pol ure na dan

Najnovejša priporočila Svetovne zdravstvene organizacije so najmanj pol ure zmerne intenzivne telesne dejavnosti na dan, še bolje pa je, če telesna dejavnost traja vsaj eno uro. Teh priporočil ne dosegajo predvsem otroci po devetem letu. Do takrat je namreč gibanje njihova naravna potreba, po tej starosti pa se njihova telesna dejavnost bistveno zmanjša in preidejo v tako imenovani sedeči življenjski slog.

Starši so zgled

Otroci športno dejavnih mater so dvakrat bolj, otroci dejavnih očetov pa celo trikrat bolj športno dejavni od otrok nedejavnih staršev, kažejo raziskave. Če torej otrok ni motiviran za šport, boste s svojim zgledom in skupno vadbo naredili največ.

Ne le en šport

"Mlajši otroci še nimajo vzpostavljenega odnosa do športa, zato je pomembno, da v njihovo vadbo vključimo čim več pestrosti," svetuje Rot. Otrok naj se preizkusi v različnih načinih vadbe, da bo pozneje, ko bo starejši, lahko izbral sebi primeren šport. "Priporočam čim manj specialne vadbe," pravi športni učitelj, ki odsvetuje tudi, da bi otrok v predšolskem obdobju ali prvi triadi redno treniral en sam šport.

Druženje s prijatelji

Otroku omogočite čim več gibanja na prostem – skupno igro s prijatelji. "Otroci naj predvsem veliko prosto tečejo; s tem bodo krepili tako spretnost kot moč," dodaja Rot. Pri premagovanju ovir, kot sta plezanje na tobogan ali guganje na gugalnici, pa naj bo otrok čim samostojnejši.