Legendarnega slovenskega pevca Ota Pestnerja konec maja čakata dve veliki praznovanji, na kateri vabi svoje oboževalce. 62-letnik namreč praznuje 50. obletnico kariero, pred petdesetimi leti pa se je ustanovila tudi skupina New Swing Quartet. Skupina je z ameriško duhovno glasbo koncertirala po vsem svetu, tudi na jugu ZDA, domovini gospela, in prepričala občinstvo. Po desetih letih mirovanja se člani spet združujejo, in sicer v postavi, ki deluje vse od leta 1988 - Dare Hering, Oto Pestner, Tomaž Kozlevčar in Marijan Petan. 29. maja bodo v Križankah spet stopili na oder, dan pozneje pa bo še koncert Oto Pestner s prijatelji.
Gospod Pestner, petdeset let skupine New Swing Quartet in petdeset let samostojne kariere. Kaj je poleg talenta in trdega dela še potrebnega, da se umetnik tako dolgo in uspešno obdrži na sceni?
Menim, da glasbeno ustvarjanje prinese v življenje veliko lepega, zato na svoj talent vedno gledam kot na darilo in sem zanj zelo hvaležen. Poleg talenta pa sem v svoj uspeh moral vložiti tudi veliko trdega dela in nikoli nisem počival na lovorikah.
Katerega dogodka iz svoje kariere se najraje spominjate? Na kaj ste najbolj ponosni?
Pesem 30 let bo vedno imela posebno mesto, saj sem z njo s petnajstimi leti zmagal na Slovenski popevki. Spominjam se, da sem poskušal delovati kot odrasla oseba, čeprav se je videlo, da sem mlad. Na svojem prvem nastopu na Slovenski popevki nisem pričakoval takšnega uspeha. Kot sem pozneje slišal, so me iskali pred podelitvijo, saj sva šla z očetom ven iz dvorane na avtomobilčke, ki so bili pred Halo Tivoli, ker sva menila, da je že vsega konec. Potem sva prišla nazaj in izvedela, da sem prejel prvo nagrado občinstva. Prve zmage se rad spominjam in še danes pesem vedno rad zapojem.
Oboževalci so vam bili vsa ta leta zvesti. Lahko z nami delite kakšno anekdoto z njimi?
V petdesetih letih se je takšnih prigod kar veliko nabralo. Se pa spomnim ene, ki sem jo povedal pred kratkim: ko smo imeli z New Swing Quartet turnejo po slovenskih cerkvah, se je sredi koncerta iz občinstva zaslišalo: "Oto, 30 let! Oto, 30 let!" S fanti smo se malo nerodno spogledali, sprožil se je osnovni ritem in pesem smo speljali.
Z New Swing Quartetom ste se po 10 let spet združili. Kakšni so bili občutki ob tem? Je bilo vse tako kot nekoč?
Nekakšen povod za združitev je naša 50. obletnica in ljubezen do gospela. Pobudniki so bili v osnovi poslušalci, ki so nas kar naprej, tudi po desetletnem premoru, spraševali, ali bomo še kdaj nastopili skupaj. Ugotovili smo, da se tudi pogrešamo in namesto klepeta ob kavi smo raje skupaj zapeli, zdaj pa so občutki s fanti takšni, kot da desetletne prekinitve sploh ne bi bilo. No, morda smo zdaj malo starejši in modrejši ter bolj cenimo iskrice med nami. Zaradi neverjetnega interesa javnosti, po razprodanem koncertu v Unionski dvorani 29. maja, že pripravljamo novi nepozabni koncert v romantičnih Križankah.
Vse se je leta 1968 začelo s ploščo Golden Gate Quarteta. Z njimi ste tudi nastopili. Kakšni občutki so vas ob tem prevevali?
Golden Gate Quartet so bili takrat za nas predvsem vzorniki, zdaj pa jim lahko rečem tudi kolegi, saj smo že dostikrat skupaj nastopili. Tudi oni so ugotovili, da je naš zvok zelo poseben. Hkrati jim je zelo ljub, je pa vendarle tudi zelo nov za njih. Res smo z New Swing Quartet zelo ponosni, da smo skupaj stali na odru. Tudi nastopi po ameriških baptističnih cerkvah, pred Afroameričani v občinstvu, so bili res poseben izziv. Z nastopi tam, kjer se je gospel rodil, smo hodili po robu, saj res ne sprejmejo vsakogar. Ampak, ko smo peli, smo doživeli zelo topel sprejem. Praviloma smo potrebovali približno dvajset minut, da si jih videl, kako so začeli tapkati z nogo in tleskati s prsti. Na koncu se je vse skupaj razvilo v velik aplavz. Tako si vedel, da si jih prepričal. Ko se je zgodilo to in si jih slišal reči "aha, brother, good“ (aha, brat, dobro, op. avt.) smo postali njihovi. Vzeli so nas za svoje in to je največ, kar bi si lahko želel. To je bila tudi življenjska šola za nas, saj tako veš, kaj je resnično bistvo njihove duhovne gospel glasbe.
Ste si na začetku kariere predstavljali, da boste z ameriško duhovno glasbo tako hitro osvojili slovensko občinstvo? V čem je čar te glasbe?
Gospel je srčna glasba, ki resnično izvira iz nas samih. V sebi nosi toliko impulzivnosti, nabita je s pozitivnimi čustvi, je iskrena. Glasba je namreč tista, ki povezuje ljudi, ne glede na vero, spol ali raso. New Swing Quartet je bil velik projekt, ki se je orisal že v 70. letih, čeprav sem se pridružil skupini konec 70. let. Gospel je glasba, ki osvobaja človeka, zato se je tudi pri nas zdelo, da ta glasba ni nič hudega. Ko sem začel prepevati v New Swing Quartetu, smo odšli na turnejo po cerkvah, kar je bilo precej drzno. Bili smo tudi prvi, ki smo koncertirali tako v ZDA kot tudi v Sovjetski zvezi.
Izdali ste tudi nov album. Koliko časa je nastajal in kako ste izbirali pesmi, ki so se uvrstile na album?
Skladbe z novega dvojnega albuma so rdeča nit mojih osebnih praznovanj, nekatere so začele nastajati že takrat, ko sem spoznal svojo današnjo ženo Majo. Dolgo sem si želel, da bi imel nov program, s svežo glasbo, ki se je začela rojevati v zadnjih letih. Snemalni proces albuma je bil nekje štiri leta in pol, na njem je 32 skladb, nekatere izmed njih so tudi na predhodnem albumu Oto Pestner 60 let, vendar smo jih malce spremenili. Pesmi so tokrat v večini avtorske, 27 je mojih in so bolj žanrsko raznolike.
Ste kdaj razmišljali o upokojitvi?
Sem še vedno zelo dejaven in polno zaposlen z glasbo in upam, da se to še dolgo ne bo spremenilo. Ob okrogli obletnici profesionalne kariere 30. maja pripravljam koncert v ljubljanskih Križankah, vsekakor pa o upokojitvi še ne razmišljam. Postalo bi mi dolgčas in glasba me ohranja mladega.