Odprtja veličastnega kulturnega hrama se je udeležilo več kot 1400 gostov, med njimi tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Operno hišo, ki se nahaja v starem delu norveškega glavnega mesta Oslo, so zgradili po načrtih norveškega arhitekturnega biroja Snohetta (Snežena kepa), ki je med drugim zasnoval tudi egiptovsko narodno knjižnico v Aleksandriji.

Norveški kraljevi par, Harald V. in žena Sonja, je odprl operno hišo © Reuters

Bele plošče rumenijo
Gradnja operne hiše je trajala štiri leta, stroški pa so nanesli okoli pol miljarde evrov. Opera ima več kot 100 prostorov, ki se raztezajo na površini 38.500 kvadratnih metrov. Pročelje pravkar odprte operne hiše je obloženo z belimi marmornatimi ploščami, uvoženimi iz Italiji, in zbuja asociacije na ledenike in ledenike gore, ki so simbol naravne krajine norveške države.

Nekatere izmed skupno 36.000 marmornatih plošč so se že obarvale na na rumeno, kar naj bi bila posledica dokaj hladnega podnebja na Norveškem. Uporaba marmornatih plošč pri gradnji naj bi bila po soglasnem mnenju strokovnjakov za arhitekturo edina napaka, ki jo je investitor storil v tem velikem kulturnem projektu.