Orgazem v trgovini z orodjem

Foto: Žurnal24 Seks istockphoto
Z Bojanom sva iskala zaključne letvice za najino stanovanje. Bojan se rad pošali, da v trgovini z orodjem dobi izpuščaje, ker je na vsakem koraku čutiti delo. Kladiva, vrtalke, klešče, gradbeni materiali …
Oglej si celoten članek

Šla sva vsak na svojo stran, da bi čim prej našla reči po katere sva prišla, nato pa bi se lotila še česa prijetnejšega, kot je kavica ali pa nakupovanje kakšne tehnične robe, ki mu je bolj pri srcu. Zgodilo pa se je nekaj kar naju je na koncu oba dodobra presenetilo. Bojan je izginil in, ker ga nisem našla sem ga poklicala po telefonu in razočarana vprašala ali ne more zdržati niti deset minut. Odgovoril mi je, da je še vedno v trgovini a upa staviti za kosilo, da ga ne bom našla. Stavo sem sprejela in ga nasmejana iskala med policami, ki niso bile povsem "orodjarske". Pretaknila sem vsak kotiček in na koncu obupala.

Poklicala sem ga še enkrat in priznala poraz, ter s tem tudi povabilo na kosilo. Še vedno mi ni želel povedati kje je, me je pa usmerjal kar je pomenilo, da me vidi. Nenadoma sem se znašla med kopalniško opremo, nekoliko bolj na samem pa je stala lesena savna kakršno si je pred časom v hiši postavila tudi moja teta, ki v njej uživa kadar ima kaj časa.  Videti je bila kot manjša vrtna lopa, nekaj pa mi je govorilo, da se je Bojan skril vanjo. Previdno sem odprla vrata, pokukala noter, ko so me nenadoma zgrabile roke in že sem sedela v temni notranjosti lesenega objekta. Poleg mene je sedel Bojan in se režal do ušes. "Vrata sem zapahnil od znotraj." Mi je dejal, da bi mi dal vedeti, da nihče ne more do naju. Srce mi je divje bilo, še bolj pa potem, ko sem videla kaj ima v mislih. Preplavil me je s svojimi rokami, me grabil za prsi in poljubljal, jaz pa sem sedela kot zabetonirana. "Kaj ti pa je? Saj si vedno govorila, da si želiš seksati na javnem kraju." To že, ampak kar tam v trgovini z orodjem?! In ravno to sva počela.

Foto: Žurnal24 seks ritka

Zgrabil me je nek adrenalinski val in me potegnil za seboj, da sem se povsem pridružila nori ideji norega Bojana. V hipu sem sedela v njegovem naročju in, ker so moje hlače s spodnjicami vred ležale na tleh, on pa je imel odprto zadrgo, ni težko uganiti na kaj sem sedla. Malo okence je bilo narejeno tako, da se od zunaj ni ničesar videlo v notranjost, midva pa sva dobro videla radovedne opazovalce, ki so želeli pokukati noter, a niso mogli odpahniti vrat. Čudila sem se sama sebi in pohoti, ki je nenadoma privrela iz mene, Bojan pa že prej ni kazal nobene sramežljivosti. Izpolnila se mi je želja, saj je imel Bojan prav, ko je govoril, da sem si že od nekdaj želela seksati kje na javnem kraju. Poleg tega pa je mimo naju hodilo še ogromno ljudi. Nič koliko jih je bilo takšnih, ki so dejansko zrli v naju skozi okence, a naju niso mogli videti. Občutki so bili zares fenomenalni. Za hip sem stopila pokonci, ker so me že pošteno bolela kolena od lesene klopi na kateri sem klečala in se obrnila naokoli. Njegove roke so v trenutku preplavile moji ritnici in ju pospremile na poti navzdol k pokončnemu potrebnežu, ki je nestrpno čakal na svojo vročo ljubezen.

 

S češpljico sem se samo dotaknila nabrekle glavice, se nekaj časa prijetno drgnila obnjo, nato pa z močno navlaženo pohotnico prav počasi sedla nazaj nanj. Nekaj časa sem se tako igrala na njegovem tiču, nato pa je bilo njegove potrpežljivosti konec. Vstal je in me obrnil proti klopi na katero sem se naslonila z iztegnjenimi rokami, nakar me je kar nekoliko nesramno naskočil od zadaj. Toda ta nesramnost mi je bila všeč. Všeč mi je bil njegov način izkazovanja strasti do mene, ko sem ga občutila globoko v sebi. Za trenutek sem se vprašala ali se naju morda ne sliši ven, ali pa se mala hiška nemara celo premika. Že naslednji hip pa so moja vprašanja izzvenela v prazno, saj sem doživela enega izmed lepših vrhuncev v življenju. Tresočih rok sem se lovila po klopi pred seboj in se trudila držati jezik za zobmi, Bojan pa je s svojim tičem končal kar v moje spodnjice, ki jih je pobral s tal, te pa so kasneje končale v smeteh. Kljub temu, da sem domov odšla brez njih, je bil to le opomnik, ki me je ves dan spominjal na čudovito dogodivščino in dejstvo zakaj naokoli hodim "spodaj brez".

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.