Žena je zahtevala ločitev, bojda si je našla drugega, njemu pa je škripalo tudi v poslu. Stanje na računu je lezlo skupaj in nevarno proti rdeči coni, Alenka pa se je na njegove težave požvižgala. Njena občinska služba ni bila v nevarnosti, imela pa je neko drugo težavo. Bila je odvisna od poročenega Gorazda, ki jo je s tem, da jo je potiskal od sebe, le še bolj privlačil. Kadar je na koncu dobila svoje, se je počutila kot velika zmagovalka in za nič na svetu ni hotela odnehati. Kljub temu, da si je pisarno delil s kolegom, je bila pogumna, kot bi bila doma. Kolega je, če je le imel možnost, odšel za kako uro, kadar se je prikazala. S tem je zapečatil prijatelja in sodelavca, ter na vrtu lokala, obsijanega s soncem, pil kavo, kadil in razmišljal o tem, na katere mizi jo trga.

Upal je, da ne na njegovi, čeprav je že večkrat opazil, da so reči na mizi precej drugače razporejene kot pred njegovim odhodom. Alenka je Gorazdu nagajivo sedla v naročje, ugasnila računalniški zaslon in mu roke ovesila okoli vratu. "Veš, da sem nora nate?" ga je vprašala. "Neeee??? Res?" se je norčeval iz nje. Objel jo je okoli pasu, saj je vedel, da je pečen. Ustnice ji je razpotegnilo v lep nasmešek in takoj ga je poljubila. Dišala je prijetno kot vedno in s svojim urnim jezičkom za nekaj trenutkov povsem pregnala temne oblake iznad njegove glave. Vprašal se je, zakaj se je sploh tako brani. Žena ga zapušča, tarejo ga druge težave, ima pa nekaj, česar si želi skoraj vsak. Lepo prijateljico, ki bi se z njim dajala dol 24 ur na dan. Niti zahtevna ni bila, nobenih dragih daril ji ni kupoval, le z njim si je želela biti. Z roko ji je segel pod majico in jo pričel božati po joških. Zavzdihnila je in mu z ustnicami povsem prekrila usta. Njen jezik je šel zdaj globoko v njegova usta, njena desnica pa se je spustila navzdol proti njegovemu mednožju. Spretno kot vedno je iz hlač potegnila junaka, ki se je počasi že pripravljal na boj z njeno požeruško muco.

Nikoli ji ni bilo dovolj in spomnil se je časov, ko si je želel prav takšne mačke, ki bi ga obdelovala noč in dan. Zdaj, ko jo je imel, se mu je zdela naporna. Ko so se njeni vitki prsti oklenili čvrstega korenjaka, je pozabil na to. Užival je v trenutku omame, ki mu je počasi prežemala telo. Pohotno je grabila za junaka in se počasi spuščala z njegovega naročja. Naenkrat se je znašla na kolenih pod mizo in ga objela s svojimi vročimi usti. S komolci se je naslonil na mizo in menil, da doživlja trenutke, o kakršnih večina le sanja.

Takrat so se odprla vrata. Vstopil je odvetnik iz sosednje pisarne, prijazno pozdravil in vprašal po njegovem kolegu. Komajda je naravnal oči in izdihnil, da ga ni. Alenka ni prenehala. Prisegel bi, da čuti njen nasmeh na svojem tiču, ko ga je še močneje potegnila globoko v usta. Odvetnika bi najraje napodil, saj je še kar stal pri vratih in nekaj premišljeval. K sreči se je obrnil in odšel, še preden je Gorazdu zmanjkalo sape. Globoko je vdihnil, segel z desnico pod mizo in poiskal njene lase. Kar nekoliko grobo jo je potegnil ven in ji nasmejani požugal s kazalcem: "Zdaj boš pa fasala!"

Naslonil jo je preko mize, si odpel pas in si hlače spustil nekoliko nižje. Za hip je pogledal svojega korenjaka, potem pa prijel zanj, z drugo roko razmaknil ritnici in ga zasadil vanjo. Z rokama je pošteno zdrsnila po mizi in glasno zaječala. On je vzel zalet in priletel znova. Potem jo je z eno roko prijel za lase, z drugo pa se oklenil njene dojke, ter navalil od zadaj. Tako močno je ni še nikoli in tudi ona ni še nikoli tako silno vzdihovala. A ko sta končala, na njenem obrazu ni bil videti drugega kot ponavadi. Blažen nasmešek, iz ust pa želja, da to čim prej ponovita.