Petčlanska žirija letošnjega festivala v Portorožu je imela težko delo. Poleg režiserja Mitje Okorna so o zmagovalcih odločali še igralca Zvezdana Mlakar in Demeter Bitenc ter režiserka in scenaristka Hanka Kastelicova in direktor fotografije Valentin Perko, ki so morali pogledati okoli 40 tekmovalnih filmov.

Kljub veliki beri filmov pa niso našli nobenih presežkov, vsaj v glavnem programu ne, tako da so se težko odločili za zmagovalca. Med štirimi finalisti so se naposled odločili za film Hvala za Sunderland, ki je imel po besedah Okorna največ prizorov, ki so jih navdušili in nasmejali, še vseeno pa bi zmagovalce raje iskali drugje.

Mladi režiserji so na dobri poti

Ker je, tako Okorn, Slovenija dežela povprečja, kjer ni presežkov, so žiranti presežke našli v študentskih filmih, v dveh filmih Nad mestom se dani in Kekec, tri dni pred poroko, ki pa jima, ker nista celovečerca, niso mogli dati glavnih nagrad. Prvega so izbrali za najboljši kratki film, drugega za najboljši študentski film. Oba sta se jih dotaknila, jih nasmejala in zbudila. Okorn ocenjuje, da so mladi režiserji na dobri poti, da bodo delali dobre filme, in upa, da ne bodo postali takšni slovenski režiserji, ki nimajo več kaj povedati in snemajo filme, ki nič ne povedo.

Dokumentarec je bil dolgočasen

V javnost so prišli očitki, da so žiranti med ogledom predstav hodili iz kinodvoran. Zanimalo nas je, kakšen je bil razlog. Okorn odgovarja naslednje: "Film, pri katerem so nas napadli, da smo šli po petnajstih minutah ven, smo gledali uro in pol, zdelo pa se je, kot da ga gledamo šest ur (gre za dokumentarec Pedro Opeka, dober prijatelj, op. a.). Filmu dam vedno priložnost do konca, tukaj pa se ni dalo in sem šestkrat zaspal. Režiser (Jože Možina, op. a.) je v filmu, ki govori o lačnih otrocih na Madagaskarju, vse povedal desetkrat, kar je dolgčas. Kot ustvarjalec dokumentarca moraš biti odgovoren, da ne narediš kontrauslugo oziroma škodo. Če je film zanič, glavni protagonist izgubi kredibilnost. Režiserji pa snemajo dokumentarce o sebi, ne pa o ljudeh.“ Dokumentarec je na režiserju pustil tako močan vtis, da se mu je o lačnih otrocih na Madagaskarju celo sanjalo.

Slovenija nima jajc

Okorn, ki je zelo kritičen do slovenskega filma, je mnenja, da imamo v Sloveniji odlične ekipe, ki znajo delati, in odlične igralce, "potrebujemo le še vrhunske scenarije in vrhunske režiserje, ki imajo jajca, da bodo naredili nekaj dobrega. Teh jajc pa ni, ni režiserjev, ki bi nas šokirali, razjokali in nasmejali."

Ves čas se pri nas delajo povprečni ali podpovprečni filmi, potem pa se pojavi povprečen film in vsi govorijo, da je nadpovprečen, še pravi Okorn, ki je režiral film Tu pa tam ter lanskoletno uspešnico Pisma sv. Nikolaju. S slednjim filmom gre naslednji mesec na turnejo po Ameriki, kjer ga bo predstavljal po številnih festivalih. Sicer pa na Poljskem, kjer ustvarja nekaj let, uresničuje sedem projektov. Dva od sedmih filmov sta njegova.