Zagotovo ste to vprašanje že slišali, pa vendar … Je res, da ime benda izhaja iz skladbe Kooks Davida Bowieja?
(Smeh.) Na nek način res. Če sem iskren, gre za eno tistih zabavnih stvari, ko si v bendu. Ko začneš, pravzaprav ne razmišljaš toliko o imenu, pride spontano. V tistem času mi je bila zelo všeč njegova plošča Hunky Dory, na katerem je tudi ta skladba. Prijatelj jo je predlagal in bil sem navdušen: "Ja, super ime, Kooks!"
Skladba je res dobra, pa vendar mi ni uspelo ugotoviti, kaj naj bi beseda "kooks" pomenila …
Napisal (David Bowie, op. a.) jo je, ko je dobil sina. Kakor mi je znana zgodba, naj bi jo napisal v bolnišnici, kjer se je sin rodil.
Pa Bowie ve, da ste bend poimenovali po njegovi skladbi?
Ne vem, nismo v stiku. Lahko smo le srečni, da smo spoznali kar nekaj naših vzornikov, vendar Davida Bowieja ni bilo med njimi.
Srečali pa ste denimo …
... The Rolling Stones, Noela Gallagherja, veliko jih je. Na potovanjih se imaš možnost družiti s krasnimi ljudmi.
Če sva že pri glasbenih idolih prejšnjega stoletja – zdi se, da se vrača glasba, ki so jo poslušali naši starši, moda, ki so jo nosili naši starši, obenem pa smo v dobi digitalizacije. Kako gledate na to mešanico?
Mislim, da zdaj šele postaja dobro, kar se digitalnih zadev tiče, imamo jo na iPhonih in podobno. Glede glasbe pa mislim, da bo potrebovala še nekaj časa, malce še trpi zaradi tega. Mislim, da glasba že kakšnih pet let ni dobra … Če pogledam celotno glasbo, je precej dolgočasna. Ogromno je preproste glasbe, plesne glasbe, hip hopa in podobno. Bolj pomembno je, da so velike uspešnice, kot pa da imajo skladbe nek pomen. Zdi se, da smo kultura zelo hitrih skladb. Poleg tega pa, četudi bend postane velik, je to ponavadi zaradi ene pesmi, potem pa ne slišimo nobene več. Zame je denimo plošča celo bistvo benda.
Menite, da zato bendi postajajo vse bolj tekmovalni?
Ne, zdi se mi, da ne. Mislim, da ljudje še vedno žurajo toliko, kot so, vsi so bili vedno tekmovalni, to je nekaj povsem naravnega.
K nam prihajate z novo ploščo Junk of the Heart, ki je dokaz, da ste glasbeno zrasli, pa vendar ste se z njim vrnili k začetnemu entuziazmu, ki ga je mogoče zaznati pri prvi plošči Inside In/Inside Out …
Hoteli smo ujeti to ravnovesje – ustvariti nekaj novega in ostati pri naših koreninah. Zamenjali so se različni člani, vendar srce ostaja isto.
Na plošči slišimo elemente različnih glasbenih žanrov, kar zasledimo tudi pri drugih izvajalcih. Vi denimo menda zelo radi poslušate Lykke Li. Zakaj?
Ja, obožujem jo. Zdi se mi zanimiva. Njena melodija je genialna, tudi posneto je zelo pametno. Na nek način je njena glasba plesna, vendar organska, daje vtis prave glasbenice. Tudi njena besedila so ganljiva, vendar v kul smislu.
Bi bili z njo pripravljeni sodelovati?
Z veseljem. Bili smo zaposleni s prenatrpanim urnikom. Mogoče se bo kdaj zgodilo. Najti moraš pravi čas in pesem. To bi radi naredili med nami in ne med založbami. Ne vem, ali pozna našo glasbo, vendar sem na to že pomislil.
Če bi danes (intervju je bil izveden v popoldanskem času na dan koncerta, op. a.) nenapovedano nastopila z vami, katero skladbo bi zaigrali z njo?
Sadness Is A Blessing.
Res?
Ja. To je moj trenutni jam. Morda tudi Breaking It Up, ne vem …
Vpraša, katerega bi izbrala jaz, in zapoje začetek refrena skladbe A Little Bit …
Menda ste danes pred koncertom naročili čiščenje ušesnega masla. Gre za kakšen ritual ali le rutino pred nocojšnjim koncertom?
(Smeh.) Kako si pa izvedela za to? Danes prvič uporabljamo "in-ear monitor". To so slušalke, ki jih uporabiš na odru in jih daš v uho in ne na uho. Zato smo morali očistiti ušesa.
Vaš menedžer nas je pred koncertom opozoril, da se moramo lepo obnašati. Čemu tako opozorilo, ste imeli v preteklosti kakšne težave?
(Smeh.) Občasno, ja. Ljudje nas sprašujejo neumnosti.
Kot na primer?
No, včasih so tudi zabavna.
Neumna kot vprašanje o čiščenju ušesnega masla?
(Smeh.) Ne, po navadi so ljudje čisto kul, na vsake toliko časa pa se najde kdo, ki se baha. Nimamo prav dobrih odnosov z novinarji, zato smo malce previdni.
Zakaj?
Veliko svinjarije dobimo s strani novinarjev. Vemo, da je to nekaj, kar moramo narediti, vendar si včasih kaj napačno razlagajo in vzamejo kakšen komentar iz konteksta.