Konvencija Evropske bonsajske zveze (EBA) in Evropske suisekijske zveze (ESA) je vsakoletna mednarodna razstava bonsajev ter suisekijev. Na njej se z najboljšimi bonsaji in suisekiji predstavijo vse države članice EBA in ESA, zato je enkrat na leto na enem mestu mogoče videti najlepše bonsaje v Evropi. Dogodek organizira vsakokrat druga država članica omenjenih zvez, tokratno, kar 28. po vrsti, pa bo Slovenski bonsaj klub v ljubljanskem hotelu Mons pripravil že ta konec tedna.

Bonsaji so kot živi kipi
Med dobre poznavalce umetnosti bonsajev in suisekijev spada predsednik Slovenskega bonsaj kluba Tomaž Kovšca, ki nam je pojasnil, da je bonsajizem v biti še najbolj podoben kiparstvu: "Gre za zvrst umetnosti, ki se podreja vsem zakonitostim drugih likovnih umetnosti, le da ima eno dimenzijo več – delamo namreč na živem materialu. Bon pomeni posodo in saj pomeni drevo. Prevod besede je torej drevo v posodi. Bonsaja brez posode, ki je zelo pomemben del celotne kompozicije, ni, seveda pa vsako drevo ali rastlina v posodi še ni bonsaj." Pozanimali smo se, kako popularni so bonsaji v Sloveniji. "S pravim bonsajizmom (sem ne štejemo vseh lastnikov drevesc iz veleblagovnic in cvetličarn, ki nimajo prave zveze z bonsaji) se po moji oceni ukvarja od 50 do 60 ljudi. V Slovenskem bonsaj klubu jih združujemo 30 iz vse Slovenije," je bil jasen Kovšca, spregovoril pa je še o suisekijih: "Suiseki je preprosto gora v malem. Kamen, ki ga za nas oblikuje narava in ga kot takega razstavljamo. Čeprav se že deset let trudimo s širjenjem znanja, je v javnosti še vedno razširjenih preveč mitov in neresnic o bonsajih. Veliko škodo nam s prodajanjem kiča delajo po cvetličarnah in veleblagovnicah, saj ubogi kitajski bresti ali potaknjenci fikusov nimajo zveze s pravimi bonsaji."

Dve leti priprav na konvencijo
V Slovenskem bonsaj klubu so se na konvencijo pripravljali kar dve leti. Tovrstna prireditev se v Sloveniji odvija prvič in vprašanje je, ali se bo še kdaj. Na njej bodo ves čas potekale demonstracije, pri delu pa bo mogoče opazovati tudi dva vodilna bonsajista tega časa v Evropi – Salvatoreja Liporaceja, ki prihaja iz Italije, in Kevina Willsona iz Velike Britanije.