“Še vedno veliko ljudi, ki živijo z motnjo hranjenja, preživlja lastno ujetost neprepoznano, neopaženo in osamljeno,” pravi Olja Štaleker Pleš, vodja programa Zaživeti brez motenj hranjenja na Centru za krepitev jaz.za. Največkrat prepoznana motnja hranjenja pri nas je anoreksija nervoza, sledita ji bulimija nervoza in kompulzivno prenajedanje. Vedno pogostejši sta tudi novejši obliki motenj hranjenja: bigoreksija in ortoreksija 
nervoza.

Obsedenost z biohrano

Ortoreksija nervoza je opredeljena kot patološka obsedenost z biološko hrano, ki vodi do izrazitih prehrambnih omejitev. Obolevajo pretežno ženske v poznem mladostniškem ter zgodnjem in srednjem odraslem obdobju. V ozadju ni strah pred debelostjo, niti težnja po vitkosti, pač pa izrazita potreba po nadzoru. Bolezen vodi v izgubo socialnih stikov in čustvene motnje.

Potreba po mišicah

Bigoreksijo nervozo so prvotno opisali kot mišična dismorfija ali “obrnjena anoreksija” – gre torej za obsedenost s potrebo po mišičastem telesu. Obolevajo pretežno moški v poznem mladostniškem ali zgodnjem odraslem obdobju. V ozadju motnje sta predvsem slaba samopodoba in nizko samospoštovanje.

V vseh starostnih obdobjih

“Anoreksija nervoza običajno prizadene mlade v adolescenci (od zgodnje do pozne). Kljub temu pa je treba vedeti, da motnje hranjenja prizadenejo vse starostne skupine,” pravi Olja Štaleker. “Resnično okrevanje po motnjah hranjena bi moralo potekati celostno: telesno in duševno na ravni same dinamike motnje hranjenja in njenih posledic ter na ravni vzrokov za življenje z motnjo hranjenja.”

Ukrepajte

“Izrazimo odkrito skrb in povprašajmo prizadetega, ali se mu kaj posebnega dogaja, ali kaj potrebuje ... Ne prinašajmo v odnos svojih strahov, temveč poskusimo človeka slišati in razumeti,” pravi strokovnjakinja.