Ste se na Big Brother slavnih prijavili sami ali so vas poklicali in povabili k sodelovanju?
Poklicali so me in povabili k sodelovanju. Potreboval sem dober teden časa za razmislek. Posvetoval sem se s svojimi najbližjimi, ki jih imam najraje. Če bi dobil en 'ne' od njih, verjetno ne bi šel noter. Po premisleku smo ugotovili, da sem nekonfliktna oseba, ne igram na hinavske, zahrbtne karte in sem prilagodljiv. Toda prav zaradi svoje prilagodljivosti sem nazadnje izpadel kot človek brez hrbtenice, brez jajc, in to samo zaradi tega, ker nisem izrazil svojega mnenja, kaj bi jedel za zajtrk ali za kosilo.

Ste na sodelovanje pristali zato, ker o vas že dolgo ni bilo slišati ničesar?
V bistvu to ni razlog, ker ne potrebujem medijske pozornosti, je pa res, da sem pred izidom svoje tretje plošče, avtorske plošče. Na njej bo 12 pesmi, ki sem jih napisal sam, tako kot že prejšnji dve, in zdi se mi, da je Big Brother odlična promocija. Konec koncev imamo glasbeniki bolj malo medijske pozornosti; če govorimo o glasbi na splošno, medije o tem zanima ravno veliko. Ja, Big Brother sem poskušal obrniti v svoj prid, v promocijske namene, nisem prišel igrat neke hinavske igre, nisem prišel po glavno nagrado.

Rebeka Dremelj v hišo ni šla, ker so ji ponudili premalo denarja. Koliko so ponudili vam?
Ouuu, takoj zdaj sem v prekršku pogodbe, če to zaupam.

Več kot 500 evrov ali manj?
Več, več. Moram pa reči, da je znesek relativen. Za nekatere je premajhen, za nekatere je ogromen, bom rekel, da tudi tedenski honorar ni bil razlog, da sem se odločil, da bi šel noter. Če bi se odločil zaradi tega, potem ne bi šel domov po dveh tednih. Sem pa vesel, da sem šel po dveh tednih – kaj šele pride, če je bilo že zdaj tam skoraj vojno stanje.

Kaj bi naredili z denarjem, če bi zmagali?
Hmmm, ne razmišljam o tem. Po mojem sem čisto klasičnega mnenja. Toliko denarja je težko zaslužiti kar tako. Kupil bi si stanovanje, ki si ga ljudje v mojih letih po mojem težko privoščijo, če nimajo bogatih staršev. Posnel bi še kakšen komad, ni pa to moja prioriteta, saj bom še vedno pisal pesmi, ker jih pišem sam, verjamem v te pesmi, čutim jih, zaljubljen sem v glasbo.

Ko ste včeraj imeli priložnost oditi domov, ste najprej hoteli iti, nato pa ste si hitro premislili. Kaj je bil vzrok, da ste ostali notri?
Vzrok je bil, da se mi je zazdelo neumno, da odidem prostovoljno, ker je bila do glasovanja le še ena ura. In če sem toliko časa zdržal, čeprav ste opazili, da sem si želel domov, ne vem, zakaj bi odšel pol ure pred tem prostovoljno, saj bi izpadel poraženec. Če bi odšel, ne bi bilo pravično do sostanovalcev in nekateri o meni niso imeli slabega mnenja. Sploh me je presenetil Činč. Vrgel mi je blazino in rekel: "Rok, ne smeš ven, ne greš ven, ne pustimo te." Zlatko me je držal, da ne grem ven, čeprav sem hotel kar iti.

Govorili ste, da želite iz hiše. Kaj bi storili, če bi kljub vsemu ostali v hiši, glede na to, da ste zavrnili priložnost, da odidete prostovoljno?
Ne vem. Videli ste, da sedim kot kup nesreče na sedežni. Pripravljen sem bil tudi na to, da ostanem še en teden notri, seveda. Zavrnil sem že ponudbo, da odidem takoj v ponedeljek, če ostanem notri, tako da sem bil praktično pripravljen ostati še en teden.

Kaj pravite na to, da so vas nekateri označili za Zlatkovega kužka? Smejali ste se namreč tudi, kadar Zlatko ni bil smešen.
Pa ne, da so me označili za kužka, naju so celo povezali kot dva geja. Kaj je bilo? Dogajalo se je to, da nas je bilo notri deset. To, da smo bili skupaj kot tim in se družili, je bilo edino, kar nas je lahko vedrilo. Drugega ni bilo, ni bilo ure, televizije, ničesar drugega. Hvala bogu, da sem si našel primernega človeka, s katerim sva se povezala. Ves dan smo imeli čas za razmišljanje, za to, za ono, za petje, in z Zlatkom sem se družil mogoče dve uri na dan. Če so oni ti dve uri vzeli za oddajo in skrčili to v eno uro ter v tej uri niso pokazali ničesar drugega, potem je predstava čisto drugačna.

Angelca Likovič vas je označila za mevžo. Kakšni so vaši komentarji na to, kar ste v nedeljo slišali od nje?
Nisem pričakoval pogovora na tej ravni. Na to gledam kot na igro, in ko prideš iz Big Brotherja, ko se končno rešiš tega, se od oddaje lepo posloviš. Ko sem hodil proti studiu, se mi je odvalil kamen od srca. Predstavljal sem si samo še, kako se notri poslovim, razložim svoje občutke v studiu in kako nato pridem domov do domačih. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Tista ura je postala težja kot 14 dni Big Brotherja, izolacije. Če imajo o meni tako mnenje, da sem mevža, me gospa Angelca ne pozna dovolj dobro. Želim si jo enkrat srečati na cesti in zanima me, ali je tako pogumna, kot je bila na televiziji, in ali si upa še enkrat povedati to, kar je rekla, ter stati za svojimi izjavami. Enako me zanima tudi za Iva Godniča, za nekega vojaka. Zanima me, ali bi prišel vsaj za en dan nekdo od njiju na obisk v Big Brother, ne vem, ali bi bila tako nizka z besedami, tako žaljiva in nesramna.

Bi šli v hišo še enkrat, če bi imeli to možnost? Zakaj?
Če bi se vrnil v preteklost in še enkrat dobil takšno ponudbo, bi jo sprejel. Takšna izolacija ti da izkušnje v življenju, doma si tega ne moreš privoščiti. Izolacija je odlična izkušnja, naredi te močnejšega, prav tako so me besede, ki me niso ubile, še okrepile.

Kdo vas je najbolj negativno presenetil?
Pričakuješ negativne stvari, ampak nad Nano sploh nisem presenečen, da je igrala tako igro, precej nizko, podlo. Tudi včeraj v oddaji sem opazil, da smo vsi tisti, ki smo želeli biti pošteni in javnosti pokazati, da se notri lahko zabavamo in nam ni treba samo pljuvati eden po drugem, izpadli kot brez hrbtenice, kot da se ne znamo odločiti. A je kdo pljunil čez Nano Zeneli, ki ves čas igra hinavsko igro?! Vse spodbuja, naj se zaupamo njej, nabira razne zgodbe od drugih, da bo lahko napisala knjigo, da se bo lahko spet izkašljala, ko pride ven in bo imela stik z javnostjo.

Komu najbolj privoščite zmago? Zakaj?
Zlatku, ker je eden redkih, ki bi imel lahko mikrofon za pasom 24 ur na dan, tudi izven hiše. Lahko bi ga snemali 24 ur na dan, pa bi bil ves čas takšen, kakršen je v resnici. Poleg tega je najmanj jamral, kakšno ima življenje, čeprav mu na čelu piše, da nima lahkega življenja, in ni prišel zaradi denarja. Po vseh težkih življenjskih izkušnjah, ki jih je doživel, je duševno najbolj bogat človek.

Kdo bo šel po vašem naslednji ven?
Pia, Zlatko. Zlatko bo šel ven, ker si to želi, Pia pa tudi pogreša svoje drage, svojega moža.

Kaj je bila prva stvar, ki ste jo naredili, ko ste prišli iz hiše oziroma domov?
Porušili so se mi vsi načrti. Mislil sem, da bom šel na prvo črpalko, si kupil sladkarije, šel domov, objel starše, toda doživel sem tako hladen tuš, da me je minila tudi želja po sladkorju. Nisem bil pripravljen na tako nizke udarce, ampak kot sem povedal – kar te ne ubije, te okrepi.