Zadnjič ste z Black Stone Rai-dersi v Sloveniji nastopili lani na Festivalu Lent. Pred tem ste pred leti v Portorožu nastopili s Timom Riesom, bili pa ste tudi gost v oddaji Braneta Rončela ...
Spomnim se, da so bili poslušalci vedno zelo gostoljubni in veseli, kadarkoli sem obiskal Slovenijo. Brane Rončel pa je bil vedno zelo dober gostitelj, kadarkoli me je povabil.

Black Stone Raidersi imajo zelo impresivno zasedbo: basist Rolling Stonesov, bobnar benda Living Colour in eden od najbolj cenjenih jazz/rock kitaristov. Kako ste končali v isti skupini?
Zanimivo vprašanje. Preveč ljudi misli, da smo impresivni, ker smo igrali s slavnimi glasbeniki, a z Jean-Paulom Bourellyjem igram že od najstniških let in bil je impresiven, mnogo preden so ga odkrili znani glasbeniki. Willa Calhouna pa sem spoznal v New Yorku, ko so bili Living Colour še lokalna atrakcija.

Kakšna je razlika igrati z Milesom Davisom in Rolling Stonesi?
Vas jaz vprašam – kakšna je razlika med Slovenijo in Slovaško? Ker kolikor razlik lahko najdete med tema dvema državama, jih lahko najdete še več med igranjem z Milesom in Stonesi. Mimogrede, vaš grb ima dvojni križ, ne? Ni res! Vaš ima Triglav, goro, in zvezde.

Ste kdaj spoznali Billa Wymana, basista, ki ste ga zamenjali pri Stonesih?
Ja, sem ga spoznal. Sicer ga ne poznam dobro, a je prijazen možakar in tudi zelo dober glasbenik. Poleg tega je izjemno dobro poučen zgodovinar bluesa. Videl je igrati in je igral z največjimi blues glasbeniki prejšnjega stoletja.

Veliko je ugibanj o naslednji turneji Stonesov ...
Ja, veliko ugibajo vsi drugi, samo Stonesi ne. Zato raje ne napihujmo že tako napihnjene zadeve in pustimo času čas.

Lani ste dopolnili 50 let. Številni glasbeniki se staranju upirajo ...
Zaradi določenih pravil kozmosa v svoji preteklosti zelo težko karkoli spremenim, zato ne vidim razloga, da bi mi to predstavljalo težavo. Vsak nov dan dojemam kot dar. Vsakršno drugačno razmišljanje je zame popolna izguba časa.