Se še spomnite dvojčic Prusnik? Prikupne Eve in Nike? Dekleti sta nastopili v glasbenem šovu Misija Evrovizija, s katero je RTVS iskal predstavnika za Eurosong. To je bilo leta 2012.

Nika Prusnik, ki je sedaj študentka primerjalne književnosti in literarne teorije, je sedaj iskreno spregovorila o dogajanju v šovu in paste resničnostnih šovov. Njeno zgodbo so objavili na spletni strani Airbeletrina.

Nika pravi, da so v njih vsi videli le "sproščeni, drugačni, vedno nasmejani, pozitivni, glasni, karizmatični in šarmantni mladenki, ki radi zabavata sebe in druge". "Postali sva nekakšna modernizirana različica dvornega norčka, ki skrbi za razbremenitev pustega vsakdana in služi kot pobeg pred sivo resničnostjo. To je bila najina vloga, ki sva jo morali odigrati, to je bila vloga, ki je prinašala vrtoglavo število gledalcev, in razlog, da so naju obdržali v oddaji. To mi je potrdila ena od zaposlenih na RTV, ki je takrat sodelovala pri oddaji. Nekega dne, ko se je že vse končalo, sem jo srečala na ljubljanski tržnici in hladnokrvno, brez sramu in kakršnega koli občutka za sočloveka, je izjavila: "Veš, vidve sta bili zabavni, privabljali sta gledalce, zato smo vaju imeli." Zabolelo je,“ je zapisala in dodala, da ji je ta vloga po eni strani ugajala, po drugi strani pa se je počutila kot nekdo, "ki mu ni dovoljeno biti več kot to, kar drugi od njega zahtevajo.“ "Počutila sem se kot dekle na poziv, le da za stvari, ki sem jih nudila, nisem dobila plačila, in da nisem, tako sem vsaj takrat mislila, imela izbire, kdaj se bom na poziv odzvala.“

Nika pravi, da iz šova nista mogli izstopiti, ker bi bila denarna kazen prevelika. "Počutila sem se izkoriščeno, ujeto in, najhuje, mislila sem, da moram v vse privoliti, opraviti vse intervjuje, odgovoriti na vsa vprašanja, najsi bodo še tako neumna in ponižujoča, da vsi okoli vedo več od mene, neizkušene šestnajstletnice, ki je prvič držala mikrofon v roki in prvič nastopala pred številčno množico, in da imajo ti drugi, izkušeni profesionalci, pravico odločati o poteku mojega življenja, mi polagati besede v usta in me prepričevati, da vedo, kdo sem, kaj potrebujem in katere odločitve so zame (predvsem pa zanje) najboljše.“

Kmalu po koncu šova je Nika spoznala, da si želi nazaj v svet anonimnosti. "Vsega sem imela dovolj, še posebej pa čemernih, privoščljivih, zahrbtnih in ljubosumnih obličij,“ piše Nika, ki je bila razočarana tudi nad odnosom, ki ga je do njijupo koncu šova imela ekipa Misija Evrovizija. "Če so nama v času tekmovanja sodelujoči na Misiji Evroviziji dajali občutek, da se na njih lahko zaneseva, da so neke vrste najina glasbena družina, da jim lahko zaupava, so naju kmalu po koncu oddaje ti občutki zapustili. Nikjer ni bilo nikogar, ki bi svetoval, kako naprej, kaj so pametne poteze in kaj ne, kako mehanizem deluje, kakšna so pravila, če pa se je slučajno kdo pojavil, je imel v mislih vedno lastno korist in je zato informacije podajal na način, ki bi mu omogočal profit. Tako je na tovrstnih šovih: ko odslužiš svoje delo, te zavržejo.“

Cel zapis najdete TUKAJ.