Moja žena je v drugo noseča. Prvič ni imela nobenih težav v nosečnosti, imela je le kratko obdobje žalosti kmalu po porodu. Je veliko jokala, ampak je to hitro minilo. Zdaj je v drugo noseča, pojavile so se tudi telesne težave, slabosti, je zelo utrujena, že dvakrat je bila huje prehlajena. Ne vem, ali je to povezano, ampak je zelo razdražljiva, hitro plane v jok, hitro se razjezi, nima potrpljenja, ves čas se pritožuje, vse ji gre na živce. Ni več vesela, to se vleče pa že več kot en mesec. Je to normalno, lahko kako pomagam?

Odgovarja: dr. Zalka Drglin, raziskovalka, Inštitut za varovanje zdravja RS

Spoštovani,

dragoceno je, da ste svoji ženi v oporo in pomoč in da iščete ustrezno pot, da bi se bolje počutila. Najprej: ste že poskusili najti primeren miren trenutek, jo objeti, ji reči, da jo imate radi in ji nato povedati, kar ste opazili ter jo vprašati: kako ti lahko pomagam? Morda vam bo lahko sama povedala, kaj je tisto, kar bi ji olajšalo življenje. Zagotovo pomaga že možnost, da o svojih težavah spregovori, da poišče razloge in konkretne rešitve, nato pa jih vidva skupaj uresničujeta. Ko spoznamo, da smo noseče, je pred nami velika sprememba: v telesu nosimo otročička, ki mu bomo mame – ta vloga je povezana z veliko novimi odgovornostmi, tudi odpovedmi in spremembami v življenjskih navadah.

Čudovito je, če smo zdrave, če je naš odnos z bodočim očetom dober in če imamo dom in ustrezno zaposlitev. A mame postajamo v najrazličnejših okoliščinah, ki nam lahko bistveno otežijo nosečnost. Tako preverjamo, kaj bi lahko bil tisti dejavnik slabega počutja pri vaši ženi, ki bi ga bilo mogoče spremeniti ali popraviti. Zagotovo je pomembno, ali je telesno pri dobrem zdravju: morebiti bi bil smiseln temeljit posvet z zdravnikom glede delovanja ščitnice, pa pregled krvi in podobno. V vsakem primeru potrebuje nosečnica dovolj počitka, kakovostno hrano, ustrezno ravnotežje med zadolžitvami v službi in doma ter nekaj prostega časa, ko je lahko sama s seboj, v družbi ljudi, s katerimi se dobro počuti. Pravzaprav to potrebuje vsak izmed nas, nosečnica pa še toliko bolj.

Če mamica misli ali čuti, da mora vedno in povsod otrokove potrebe postaviti pred svoje lastne, se lahko zgodi, da povsem zanemari svoje osebno življenje in prijateljstva, kar pa je dolgoročno dobro spremeniti. Vsaka mama in vsak oče naj ohranja tudi ta pomembni vidik.Potem bi lahko skupaj pogledala: je minil le kratek čas od rojstva prvega otročička, in si mamica še ni dovolj odpočila, morda je še vedno v tesni povezavi z vašim prvorojencem, pa ji je nekoliko težko, ker se najavlja naslednji? Če to drži, potem potrebuje zagotovilo, da bo mogoče za vse vas v družini ustrezno poskrbeti. Tu pride prav praktična pomoč vajinih bližnjih in sorodnikov.

Morda jo skrbi vajin odnos: kako bosta vidva kot par ostala povezana in ljubeča? Potem potrebujeta redne trenutke, ko se lahko posvetita eden drugemu. Morda jo skrbi, kako bo prvorojeni sprejel bratca ali sestrico? Ali pa ji novo materinstvo prinaša bistvene spremembe v njenih izobraževalnih ali zaposlitvenih načrtih ali odločitvah v zvezi z njenim osebnim razvojem? Jo morda skrbi porod – še posebej, če je bil prvi zanjo težak? Vsekakor je pomembno, da ste ljubeči, in ji ponudite pogovor, podporo ali to, da jo spremite k zdravniku, če bi se njeno počutje slabšalo, vidva pa ne bi našla primernega načina reševanja.

Želim vam, da se težave razrešijo, in radostno pričakovanje četrtega člana vaše družine.