“Prednosti lesenih hiš so hitra gradnja z malo energije, kakovost življenja brez vlage in minimalna poraba energije za ogrevanje,” o hišah iz lesa, ki jih tudi postavlja, pravi Franc Obojnik. Kot slabosti izpostavlja dihanje lesa in veliko slabih izvajalcev v Sloveniji.Prednosti teh hiš naj bi bile tudi, da so zdrave, ker les vpija strupe iz ozračja, da se ne prašijo ter so odporne proti plesni in potresno varne, slabosti pa, da se bolj posedajo kot zidane, so vnetljivejše, imajo krajšo življenjsko dobo in so bolj izpostavljene škodljivcem, čemur se je mogoče izogniti z ustrezno zaščito.

Različna mnenja o slabostih

“To so stereotipi glede požarne nevarnosti lesenih hiš, ker oblani les zagori pri veliko večji toploti kot navadni. Poleg tega se v lesenih hišah da veliko več na protipožarno varnost kot v zidanih, za katere mislimo, da ne morejo zagoreti,” pojasnjuje Obojnik in dodaja, da če se materiali v lesene hiše pravilno vgradijo, se te ne morejo vžgati. Rajko Robida, ki prav tako postavlja lesene hiše, pa pravi, da posedanje ni nujno: “Če je hiša zgrajena iz suhega lepljenega lesa, je posedanje zanemarljivo. Če jo gradiš iz masivnega lesa, pa je to problem.” Različna so tudi razmišljanja glede dihanja lesa. Nekateri pravijo, da gre pri tem le za izgovor ponudnikov, da razpoke niso nič slabega, po Robidovih besedah pa je logično, da les diha, ker je naravni material: “Pri tovrstni gradnji pa moraš paziti, da vključiš parne zapore in ovire ter vetrne zapore.” Prav tako je več različnih mnenj glede energijske učinkovitosti. “Brez toplotne izolacije lesena hiša ne zadosti več našim zakonodajnim merilom. Torej je energetska učinkovitost odvisna od debeline izolacije,” pojasnjuje energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Robida dodaja, da se lesena hiša hitro segreje in ohladi, medtem ko se “zidana hiša segreje in ohladi pozneje, ker akumulira toploto, lesena pa ne. Hitro ohlajevanje je sicer mogoče rešiti z dodatno izolacijo.”

Zgradijo tudi v enem tednu

Obojnik in Robida zatrjujeta, da je vse več zanimanja za lesene hiše. Verjetno tudi zato, ker se lahko kupci vselijo le po šestih tednih. “Do tretje podaljšane gradbene faze jo zmontiramo v od sedmih do 12 dneh, odvisno od velikosti, ves proces izgradnje hiše pa traja tri tedne. Po mesecu in pol je že možna vselitev, najbolj optimalna časovnica sta dva meseca,” pojasnjuje Obojnik, ki poudarja, da pri tem uporabljajo le material slovenskega izvora.

Črpalka, olje ali plin

Ogrevanje. Na vprašanje, kateri je najoptimalnejši način ogrevanja lesene hiše, Jože Hertiš, tehnični direktor pri podjetju Seltron, odgovarja: “Če ima hiša nizko energetsko porabo, torej nizkotemperaturni ogrevalni sistem, je najboljša toplotna črpalka. Če so vgrajena klasična grelna telesa, potem je boljše ogrevanje na olje ali plin.”